Minister za finance Franc Križanič je še povedal, da so vsem pristojnim organom, državnemu pravobranilstvu in ministrstvu za finance naložili, da do 15. aprila preučijo vse pravne možnosti za ukrepanje.
"Prek nadzornega sveta smo sprožili pobudo, da se zberejo vsi podatki," je dejal Križanič in dodal, da je bil nadzorni svet z njimi seznanjen, saj naj bi bilo plačilo nagrade milijon evrov bruto Marjanu Kramarju izvedeno že januarja. V zbranih podatkih pa mora biti razvidno, na podlagi česa je bila izplačana nagrada, kdo in zakaj je podpisal dokumente ter kako je bila izplačana nagrada.
Minister je še napovedal sprejetje zakona, po katerem bi bila med krizo vsa izplačila menedžerjem v podjetjih, ki so v posredni ali neposredni lasti države, omejena na mesečno 12.500 evrov bruto. Vse nad tem zneskom pa naj bi bilo obdavčeno s posebnim davkom.
Pahor: Tako ravnanje je nesprejemljivo
Premier Borut Pahor je prav tako obsodil izplačilo nagrade in ga označil za nesprejemljivega. V telefonskem pogovoru je Kramarja pozval, naj nagrado vrne, ta pa mu je odvrnil, da o tem ni razmišljal. "Tudi če izpostavimo, da predsednik uprave banke v državni lasti dela najboljše in ima banka najboljše razultate in tudi če ni krize, milijon evrov ne more biti pravična nagrada za njegovo delo," je bil kritičen Pahor.
Po neuradnih podatkih naj bi Marjan Kramar dobil nagrado za uspešno delo med letoma 2004 in 2008, za zadnje leto dela pa mu naj ne bi izplačali nagrade - tudi zato, ker poslovni rezultati niso bili preveč dobri.
Napoveduje natančno preučitev izplačila
To je močno razburilo finančnega ministra, ki se je kot predstavnik lastnika (torej države), odločil ukrepati. "Šokiran sem nad tem izplačilom v teh časih in tudi glede na izpostavljenost nekaterih kreditov te banke, zlasti v Istrabenzu, sem kot predstavnik večinskega lastnika zahteval izreden sklic seje nadzornega sveta," je dejal Križanič za sinočnje Odmeve.
V Novi Ljubljanski banki, ki jo je od 1. februarja 2004 do 1. februarja letos vodil Marjan Kramar, ima država neposredno 33,2 odstotka delnic, posredno pa ima nekaj čez 50 odstotkov.
Veselinovič bo imel največ 12.000 evrov plače
Nadzorni svet NLB-ja je sicer v sredo sklenil, da bo fiksni del plače uprave od zdaj največ šestkratnik povprečne plače v dejavnosti bank, variabilni del pa bo znašal največ dve mesečni plači na leto. Predsednik uprave Draško Veselinovič bo imel tako okoli 12.000 evrov plače. Poleg tega si bo uprava dodatno znižala plače za deset odstotkov ob pridobitvi poroštva države za zadolževanje na tujih trgih.
Nadzorni svet je potrdil tudi letno poročilo NLB Skupine za lani. Na ravni banke je NLB po nerevidiranih podatkih ustvaril več kot 56 milijonov evrov dobička pred davki, na ravni skupine pa je ta znašal 38 milijonov evrov.
Zakon o gospodarskih družbah dopolnjen z razkritjem plač
Vlada pa na seji že sprejela nov predlog novele zakona o gospodarskih družbah, ki dopolnjuje obstoječi zakon z direktivo EU o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pa je izpostavil še razkritje plač članov uprav in nadzornikov.
Kot je še povedal Lahovnik, člani nadzornega sveta po novem ne bodo upravičeni do udeležbe pri dobičku, predlog novele zakona pa delničarjem še omogoča določitev politike prejemkov članov uprave in nadzornih svetov, kar bodo lahko izkoristili še letos.
T. K./A. M.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje