Kot je po sestanku s premierjem in ministrico za kmetijstvo povedal predsednik sindikata kmetov Anton Medved, so pregledali 15 zahtev za reševanje perečih težav v kmetijstvu. Od premierja Roberta Goloba so po njegovih besedah dobili zagotovilo, da v dveh letih še ne bo davka na nepremičnine.

Delovna skupina naj bi se sestajala tedensko, če v treh tednih ne bo napredka, bodo nadaljevali dejavnosti za stopnjevanje protestov, je napovedal Medved. "Protest smo zamrznili za tri tedne," je dodal.

Ministrica Irena Šinko je dejala, da so danes izpostavili veliko tem in da bodo pogovore nadaljevali v zelo kratkem času, ko bodo preverili tudi, kaj so že naredili. Dejala je, da so se za določene rešitve dogovorili, a o njih danes še ni želela podrobneje govoriti. "Stvari morajo dozoreti, mora se jih tudi konkretno opredeliti," je pojasnila. Tedenske delovne pogovore bodo po njenih napovedih začeli naslednji teden.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je ocenil, da je današnji pogovor premierja in obeh ministrov pokazal to, da so kmetje za vlado partner, in to, da so sposobni iskati skupne rešitve: "Nekatere se že nakazujejo in verjamem, da bomo v okviru delovnih skupin, ki smo jih danes opredelili, prišli do konkretnih rezultatov v že omenjenem času."

Glede težav zaradi divjadi in zveri so se po njegovih besedah dogovorili za oblikovanje strokovne delovne skupine in širše oblikovane delovne skupine. Glede upravljanja območij Natura 2000 pa so prišli do usmeritev, ki bodo na kratek rok, v letu 2023, prinesle zbližanja stališč s kmeti, in rešitev, ki ne bodo posegale v kmetijske prakse, ki v tem trenutku na teh območjih že obstajajo, je povzel Brežan.

Medved: "Prisotne so same omejitve, rešitev pa ni"

"Napredek je bil, šli smo skozi 15 točk zahtev in ugotovili, da davka na nepremičnine ne bo, katastrski dohodek se bo zaradi suše zmanjšal za 50 odstotkov za naslednje leto, omejeni dejavniki naslednje leto ne bodo obdavčeni," je v Odmevih predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved komentiral pogovore z vladno ekipo.

Glede za kmete spornih okoljskih ukrepov, ki so posledica evropske direktive, je dejal, da jih bo delovna skupina pretresla in podala alternativne predloge. "Evropska unija zelo zaostruje pogoje kmetovanja, na naših zemljiščih vzpostavlja režim, ravno tega režima se mi enostavno ne gremo. Zato zahtevamo, da se ta režim revidira, ali pa plača (odškodnina) v 100 odstotkih, če si omejen, moraš za to nekaj dobiti," je pojasnil, zakaj kmetje EU vidijo kot težavo.

Po njegovih besedah se kmetje zavzemajo za trajnostno kmetovanje, ki zajema ekonomski, socialni in okoljski vidik. "Vse te tri stvari kmetje vseskozi izvajamo in tako želimo tudi naprej kmetovati, ne pa da so prisotne same omejitve, rešitev pa ni," je sklenil.

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora v videu spodaj.

Kmetje trdijo, da okoljske zahteve omejujejo kmetovanje

Svoje zahteve je Sindikat kmetov Slovenije javnosti in predstavnikom države sporočil pred desetimi dnevi, ko so bili po več slovenskih krajih organizirani opozorilni protesti. Na več kot 30 lokacijah po Sloveniji se je protestov 24. marca po oceni sindikata udeležilo najmanj 5000 kmetov, ki so s traktorji in transparenti izrazili svojo nejevoljo in pričakovanje, da jim bodo pristojni prisluhnili. Opozorili so predvsem na vse strožje okoljske zahteve, ki omejujejo kmetovanje, vladi pa so dali deset dni časa, da se sestane z njimi, sicer so napovedali stopnjevanje protestov.

Sorodna novica "Zahtevamo, da nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja"

"Zahtevamo, da je prehranska varnost Slovenije prioriteta, ki ne sme biti podrejena okoljevarstvenim avanturam," ob tem poudarja predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. Sindikat je na pristojna ministrstva naslovil osem zahtev za reševanje največjih težav. Kmetje med drugim zahtevajo, naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, da se vnovič preuči in zmanjša območja Nature 2000, da kmetov ne obremenjujejo z novimi davki, da so ukrepi jasni in administrativno nezahtevni ter da se neposredna plačila in preostala sredstva uskladijo z inflacijo.

Zahtevajo tudi zmanjšanje populacije zveri in divjadi in takojšen začetek učinkovitega upravljanja tega področja. Zahtevajo ureditev zakonodaje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za pridelavo hrane, obravnavo živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja ter popolno zavrnitev uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev na ravni celotne države.

Sorodna novica Golob kmetom: Nakopičenih težav se ne da rešiti v desetih dneh

Vladna stran poudarja, da rešitev ne bo mogoče najti čez noč

V odzivu na zahteve kmetov za TV Slovenija je pred časom predsednik vlade Robert Golob poudaril, da je "konflikt med varovanjem okolja in izkoriščanjem narave tudi za intenzivno kmetijstvo nekaj, s čimer bomo morali živeti". "Najti moramo pravo pot, pravo ravnovesje in si zastaviti dovolj dolge roke," je dodal premier. Kot je še dejal, si lahko zastavijo načrte za reševanje težav v naslednjih osmih ali devetih letih.

Ob protestu kmetov je tudi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko poudarila, da dogovorov ne bo mogoče doseči čez noč. Dejala je, da je na področju kmetijske politike vsekakor mogoče priti kmetom naproti pri marsikateri njihovi zahtevi, a dodala, da ni vse odvisno samo od kmetijskega ministrstva. "Določeno področje so tudi drugi resorji, s katerimi se je treba pogovoriti," je pojasnila.