V torek bo vlada osnutek zakona o interventnih ukrepih predstavila na Ekonomsko-socialnem svetu, nato pa ga bo sprejela na dopisni seji. Predvidoma v sredo bo predlog zakona posredovala v obravnavo v državni zbor. Takrat ga bodo tudi predstavili javnosti.

"Glavni cilj osnutka zakona, ki sledi načelom varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom, je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni covid-19 na področja gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva," so sporočili z Urada vlade za komuniciranje.

Janša: Osnovna neznanka je čas

Potem ko so bili prvi svežnji protikoronskih ukrepov usmerjeni v zagotavljanje socialne stabilnosti in ohranjanje delovnih mest, je zdaj pozornost usmerjena predvsem v podjetja. Predstavniki gospodarstva namreč poročajo o veliki stiski, v kateri so se znašla podjetja v drugem valu epidemije.

Premier Janez Janša je pred začetkom današnje seje vlade na Twitterju zapisal, da priprava šestega protikoronskega zakona terja skrbno tehtanje posledic drugega vala covida-19, oceno delovanja dosedanjih ukrepov in finančnih možnosti. "Osnovna neznanka je čas. Zato je najpomembnejša čimprejšnja zaustavitev širjenja virusa," je zapisal.

Tokratni protikoronski sveženj ukrepov, ki jih je pripravilo gospodarsko ministrstvo, bo podaljšal nekatere že sprejete ukrepe, kot je denimo moratorij za posojila in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. V prihodnje naj bi bila do subvencioniranja čakanja na delo upravičena podjetja, ki bi glede na lani imela vsaj 40-odstotni upad prihodkov od prodaje. Hkrati se višina nadomestila za čakanje na delo ne bi več omejevala na minimalno, temveč na povprečno plačo. Poroštvena shema SID banke bi se podaljšala, a bi jo poenostavili.

Med novimi rešitvami sta ključni subvencioniranje fiksnih stroškov za najbolj prizadeta podjetja in odpis najemnin tam, kjer je lastnik država ali lokalna skupnost. Predlagana naj bi bila tudi uzakonitev izvajanja virtualnih skupščin podjetij, saj je sicer njihovo delovanje v času epidemije pomembno ohromljeno.

Vse večja stiska v storitvenih obratih

Največje težave s plačevanjem najemnin imajo v gostinski dejavnosti. Večinoma se z najemodajalci, med njimi so trgovski centri v lasti tujih in domačih finančnih skladov, pogajajo o odlogu plačila ali obročnem odplačevanju. Vlada oziroma skupina Mateja Lahovnika med pripravo prejšnjih protikoronskih svežnjev ni bila naklonjena neposrednim subvencijam najemnin, ki bi končale v žepih tujih skladov. Zdaj se to stališče mehča. Stiske v storitvenih obratih so velike, rezerve za plačilo stroškov hitro pohajajo.

Obrtniki in mali podjetniki, ki so morali zapreti dejavnost, želijo stoodstotno državno kritje najemnin. Trgovci prek svoje zbornice predlagajo, da jim država nadomesti dobršen del izpada prihodkov, manjše ko je podjetje, večji del prihodkov naj jim pokrije. Težavi sta dve – prva je, kako bi država preverjala pravilno višino prihodkov, druga pa je dilema, ali ne bi dajala potuhe nekaterim in povsem prezrla druge, ki so se v krizi znašli, prilagodili poslovanje in tako izpadli iz vseh pomoči.

Zato sta trenutno realnejši dve drugi možnosti: da bi država krila izpad dobička ali pa del fiksnih stroškov, v katere je vključena najemnina. Ob padcu prodaje, večjem od 80 odstotkov, GZS predlaga kritje fiksnih stroškov v vrednosti 80 odstotkov.

Ločiti podjetja, ki jim je država prepovedala poslovanje, od tistih, ki delno poslujejo

Temeljne dileme pri pripravi šestega protikoronskega zakona (PKP6) je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek ta teden pretresal s predstavniki gospodarstva, ki je pripravilo več predlogov. Številne pripombe so v preteklih dneh posredovali tudi sindikati, ki si želijo zamrznitve cen osnovnih življenjskih potrebščin, finančno podporo različnim skupinam prebivalstva, spodbujanje nakupov slovenskih izdelkov in subvencije za nove zaposlitve. Svoje so povedale tudi občine, ki si želijo zagotovitve enake pomoči vsem gospodarskim subjektom.

Počivalšek je predloge ukrepov PKP 6 predstavil tudi na petkovi seji Sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje. Člani sveta so poudarili, da je treba ločiti podjetja, ki jim je država prepovedala poslovanje, od tistih, ki so lahko vsaj delno poslovala.

Pokrivanje fiksnih stroškov podjetij

Poleg podaljšanja in delne prilagoditve do zdaj sprejetih ukrepov je bistveni cilj šestega svežnja hiter odziv na težave, ki so nastopile zaradi drugega vala epidemije in novega zapiranja gospodarskih dejavnosti, so sporočili z ministrstva. Med ključnimi novimi ukrepi je pokrivanje fiksnih stroškov podjetij, razpravljali so o različnih modelih. Predstavniki gospodarstva so poudarili, da mora biti model čim preprostejši in mora za državo predstavljati čim manj administrativnih stroškov. Svet se je opredelil do modela, ki bi bil v skladu z evropskimi smernicami vezan na delno pokrivanje izgube, zmanjšane za zneske slabitev, amortizacije in rezervacij. Predstavniki gospodarstva so ob tem opozorili, da uporaba merila izgube mogoče ni najprimernejša, saj ne zajame tistih podjetij, ki so se, kolikor je mogoče, prilagodila razmeram, pa vendar je zapiranje prizadelo tudi njih. Namesto tega predlagajo, da se za merilo uporabi upad prometa.

Kot osnovno izhodišče so člani sveta poudarili, da morajo podjetja, ki jim je država prepovedala obratovanje, od države prejeti 100-odstotno nadomestilo za plače in stroške likvidnosti. Ta podjetja bi po njihovem mnenju morali ločiti od tistih, ki so sicer bila prizadeta zaradi epidemije, a so lahko vsaj delno poslovala.

Ministrstvo naj predstavi predvideno časovnico odpiranja dejavnosti

Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije so opozorili na analizo, ki je ob vztrajanju pri dvigu minimalne plače kljub globoki krizi, ki jo je povzročila epidemija, napovedala veliko tveganje izgube delovnih mest. Analizo bodo poslali ministrstvu v proučitev. Minister pa je izrazil podporo in poudaril, da je zdaj skupna naloga države, gospodarstva in sindikatov, da se ohrani vsako delovno mesto.

Predstavniki gospodarstva so pozdravili previdno sproščanje posameznih dejavnosti, ki bodo sicer delovale pod strožjimi zaščitnimi pogoji. Ob tem so predlagali, da bi vlada pripravila predvideno časovnico prihodnjega odpiranja dejavnosti, kar bi podjetjem pomagalo, da se nanj ustrezno pripravijo. Opozorili so tudi na ugotovitve, da obstaja zaradi zaprtja frizerskih in kozmetičnih salonov veliko tveganje dela na črno, ki poteka po domovih brez kakršnega koli spoštovanja zaščitnih ukrepov. Zato so predlagali, da bi se te dejavnosti postopoma sprostile, pa čeprav pod zelo strogimi pogoji obratovanja.