Tako je SDH-ju naložila, naj kot skupščina NLB-ju zagotovi spoštovanje omenjenega sklepa vlade in hkrati poslovodstvu NLB-ja naloži, naj "izvede ustrezne ukrepe za upravljanje njenega premoženja z namenom, da se prepreči oz. omeji možnost tovrstnih izterjav".

Ministrica je povedala, da je NLB že zmanjšal obseg premoženja na Hrvaškem, a o številkah ni mogla govoriti.

Glede predloga za spremembo ustavnega zakona, ki sta ga vložila SDS in NSi ter ga je v ponedeljek potrdila komisija za nadzor javnih financ, se je vlada načeloma strinjala, da podpira vse ukrepe, ki pomenijo zaščito slovenskega premoženja, da pa ima glede predloga še nekaj strokovnih vprašanj, ki jih bo naslovila na ustavno komisijo DZ-ja. Za proučitev teh vprašanj potrebuje še dan ali dva, nato jih bo posredovala v DZ, je napovedala Vraničar Ermanova.

Dodala je, da mora biti privatizacija NLB-ja, če oz. ko bo nje prišlo, izpeljana po tržnih pogojih. "Vprašanje prenesenih deviznih vlog pa ni vprašanje trga, ampak vprašanje nasledstva, ki na neutemeljen način znižuje ekonomsko vrednost," je poudarila. Da se to prepreči, je potreben sklop številnih ukrepov; ustavni zakon je lahko eden pomembnih elementov te zaščite, ne more pa biti edini, je menila.

Zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Karl Erjavec je po seji vlade povedal, da so SDH-ju kot skupščini NLB-ja poleg prepovedi novih izplačil naložili tudi, naj ugotovi odgovornost za to, da je prišlo do poplačila ene izmed hrvaških nezakonitih sodb. "Že od leta 2015 je bil namreč jasen sklep vlade, da se takih odločb ne sme poplačati, ker so nezakonite in niso v skladu s slovenskim pravnim redom. To je bilo tudi ves čas stališče koordinacijskega odbora za nasledstvo," je povedal Erjavec.