V prvem predhodnem mnenju o zakonskih okvirih, v katerih naj bi delovala slaba banka in za katere je morala zaprositi slovenska vlada, se predstavniki institucij sprašujejo, ali bodo štiri milijarde evrov državnih poroštev za obveznosti družbe za upravljanje terjatev bank in sklada za stabilnost bank dovolj in ali bo milijarda evrov za dokapitalizacije bank zadostovala. Če da, se sprašujejo, na podlagi katerih analiz je slovenska vlada prišla do tega zneska, če še vedno ni opravila stresnih testov bank, poroča časnik Dnevnik.

Skrbi jih tudi premajhna vloga Banke Slovenije pri sanaciji bank in jih zanima, kakšno možnost ima država za dodatno zadolževanje, če bi se izkazalo, da štiri milijarde evrov poroštev ne bo dovolj za sanacijo bančnih bilanc. Komisija, ECB in IMF do konca januarja pričakujejo natančnejšo definicijo družbe za upravljanje terjatev bank, njenih pooblastil in ciljev ter podrobnosti financiranja, kako bo torej zagotavljala denarni tok.

Najprej naj preverijo stanje v bankah
Priporočajo, da Banka Slovenije v treh mesecih izvede stresne teste bank, s katerimi bi dejansko ugotovili njihovo kapitalsko trdnost. Pričakujejo tudi določitev meril, na podlagi katerih se bodo prenašale terjatve bank. Eno ključnih vprašanj, na katero slovenska vlada še vedno ni zadovoljivo odgovorila, je po mnenju institucij to, po kakšni vrednosti se bo zaseženo premoženje prenašalo na slabo banko. Od tega odgovora je odvisno, koliko bo davkoplačevalce na koncu stalo reševanje bančnih bilanc, če slaba banka sanacije ne bo sposobna financirati z odprodajo zaseženega premoženja.

Ni zaščitena neodvisnost
Slovenska različica slabe banke bo imela v skladu z zakonom večja pooblastila, kot je to običajno, še opozarjajo strokovnjaki omenjenih institucij. Hkrati ni zaščitena neodvisnost družbe za upravljanje terjatev bank in zagotovljena transparentnost njenega poslovanja. To povečuje tveganja za korupcijo, enega glavnih razlogov, da slaba banka ne doseže zastavljenega cilja, to je čiščenja bančnih bilanc in zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, še ugotavljajo.

Po mnenju komisije, ECB-ja in IMF-a so v družbi za upravljanje terjatev bank tveganja še toliko bolj verjetna, saj bo država njen edini lastnik. Ključnega pomena za to je, navajajo, da bodo v upravni odbor imenovani neodvisni direktorji, ki bodo delovali v skladu s splošnimi principi transparentnosti in profesionalnosti, da bi se izognili kakršnim koli konfliktom interesa.

Nad direktorji ne bo zakona o integriteti
Odločitev, da direktorji slabe banke ne bodo podvrženi zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, po mnenju institucij ni upravičena, še posebej nenavadna pa se jim zdi odločitev, da družbi za upravljanje terjatev bank dovolijo neuradne stike z lobisti. Kot menijo predstavniki institucij, bi lahko to resno kompromitiralo delo omenjene družbe.