51-letni Cormann, nekdanji avstralski finančni minister, je bil izbran s tesno večino na marčnem srečanju predstavnikov 37-članske organizacije s sedežem v Parizu. Je prvi generalni sekretar OECD-ja iz azijsko-pacifiške regije, vodenje organizacije pa prevzema sredi ene najhujših gospodarskih kriz.

Cormannovo kandidaturo so kritizirali nasprotniki njegovih stališč do podnebnih sprememb. Več kot 20 okoljevarstvenih organizacij je namreč opozorilo, da ne bi smel prevzeti položaja v OECD-ju, saj da je v svojih izjavah zanikal podnebne spremembe. Cormann se je odzval, da mora biti ukrepanje proti podnebnim spremembam učinkovito in da zahteva velikopotezen, celostno usklajen pristop.

Cormann je lani ob vložitvi kandidature podnebne spremembe navedel med ključnimi izzivi za organizacijo, mednje pa uvrstil še izobraževanje, veščine in "zmanjšanje razlik pri davčni politiki".

Med deseterico kandidatov so bili tudi nekdanji namestnik vodja kabineta v Beli hiši Chris Liddell, estonska predsednica Kersti Kaljulaid, dosedanji namestnik Gurrie Ulrik Vestergaard Knudsen in poljski minister za podnebje in okolje Michal Kurtyka.

OECD, ki je v ponedeljek objavil najnovejšo gospodarsko napoved, sestavlja 37 pretežno bogatih držav, med katerimi je od leta 2010 tudi Slovenija. Organizacija zagotavlja raziskovalne podlage in politične nasvete na področjih, kot sta ekonomija in izobraževanje.