Predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki ga je na seji sprejela vlada, jasneje opredeljuje modele vrednotenja in na podlagi izkušenj s prvim poskusnim izračunom vrednosti modele veže na vrsto rabe in ne več na vrsto nepremičnin, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Pri pripravi modelov in vrednotenju so namreč ugotovili, da za posamezno vrsto nepremičnin pogosto ni mogoče uporabiti enega samega modela vrednotenja. Nekatere nepremičnine so namreč sestavljene iz več delov, ki imajo lahko različno namensko in dejansko rabo.

Zemljišča se še vedno vrednotijo glede na njihovo namensko rabo
Zato bi, izhaja iz predloga spremembe zakona, modele vrednotenja določili glede na vrsto rabe nepremičnine ali dela nepremičnine. Nepremičnini z več različnimi deli bi vrednost določili tako, da bi za vsak del uporabili primeren model vrednotenja, vrednost nepremičnine pa bi bil seštevek vrednosti delov nepremičnine. Novela obenem ohranja pravilo, da se zemljišča vrednotijo glede na njihovo namensko rabo, pozidana zemljišča pa glede na njihovo dejansko rabo.

Predlog spremembe zakona na novo ureja tudi obveščanje lastnikov o končni izračunani vrednosti - po novem bi to obvestilo dobili vsi lastniki nepremičnin, ne le tisti, ki so podali pripombe k poskusnem izračunu. Na končno izračunano vrednost ne bo več mogoče podati ugovora - na vrednost nepremičnine bo namreč vplivala le še sprememba podatkov o nepremičnini in kadar bi šlo za morebitne napake v izračunu.

Novela uvaja sistematično evidentiranje najemnih poslov
O kupoprodajnih poslih z nepremičninami, za katere je bil obračunan DDV, ne bi bili več obvezani obveščati notarji in nepremičninski posredniki. Bi pa o teh poslih z nepremičninami morali poročati prodajalci teh nepremičnin. Novela uvaja sistematično evidentiranje najemnih poslov, saj bi bili najemodajalci, ki so fizične ali pravne osebe oz. upravljavci nepremičnin v lasti države, ali upravniki obvezani v evidenco trga nepremičnin pošiljati podatke o najemnih poslih.

Nekateri podatki ne bodo več javno dostopni
Predlog tudi spreminja javno dostopnost nekaterih podatkov. Tako je jasneje določeno, da niso javno dostopni podatki o pogodbenih strankah, na novo pa bi iz javnega dostopa izvzeli tudi identifikacijske oznake nepremičnin. Dodatno bi omejili možnost povezovanja podatka o najemnini in ceni s konkretnimi osebami in s konkretnimi nepremičninami.

Kot piše v gradivu na spletni strani vlade, je informacijski pooblaščenec javnemu dostopu do podatka o vrednosti nepremičnin oporekal sorazmernost, saj da bi se s tem razkrivalo posameznikovo premoženjsko stanje in ob pričakovanem davku na nepremičnine tudi posameznikova davčna osnova.

Davek na nepremičnine še vedno visi v zraku
Glede davka na nepremičnine na ministrstvu za finance pravijo, da "v tem trenutku žal še ne moremo pojasnjevati končnih vsebinskih rešitev zakona niti podati natančne časovnice sprejema zakona". Dodajajo, da bodo predlog zakona predstavili javnosti, ko bo končno usklajen.