Kot je poudaril, bo slovensko predsedstvo sledilo dvema glavnima ciljema – trajnosti in odpornosti, so sporočili z ministrstva.

Slovenija si je kot prvi cilj predsedovanja zastavila odpornost, okrevanje in strateško avtonomijo Evrope, je v Luksemburgu poudaril Vrtovec. Cilj sta Unija, ki bo odporna proti krizam, vključno z vprašanjem strateške avtonomije EU-ja, ter okrevanje evropskega gospodarstva, ki bo temeljilo na digitalnem in zelenem prehodu.

"Slovensko predsedstvo bo na področju prometa sledilo dvema glavnima ciljema – trajnosti in odpornosti. Promet je eden glavnih sektorjev za zagotovitev uspeha politike razogljičenja. Po drugi strani pa je promet eden izmed sektorjev, ki ga je pandemija najbolj prizadela, zato moramo zagotoviti okrevanje sektorja in povečati njegovo odpornost," so Vrtovca povzeli na infrastrukturnem ministrstvu.

V praksi in v skladu s trenutnimi in prihajajočimi predlogi bosta glavni politični prednostni nalogi Slovenije na področju prometa e-mobilnost in alternativna goriva, je še poudaril in dodal, da še v tem letu pričakujemo prometni sveženj o infrastrukturi in digitalizaciji, katerega namen bo prav tako povečati odpornost sektorja in promocija notranjega trga.

Evropski ministri za promet so na zasedanju govorili tudi o uredbi o izvajanju enotnega evropskega neba. Svet je sprejel dogovor o stališču do reforme enotnega evropskega neba. Po pojasnilih ministrstva je novi predlog namenjen izboljšanju načina organiziranja in upravljanja zračnega prometa v Evropi s posodobitvijo ter vzpostavitvijo bolj trajnostne in učinkovite poti poletov, kar bi prispevalo tudi k zmanjšanju emisij iz zračnega prometa.

Na področju kopenskega prometa se je svet dogovoril o splošnem pristopu glede revidiranih pravil o uporabi najetih vozil za prevoz blaga, ministri pa so se dogovorili tudi o stališču do predloga, ki zapolnjuje luknjo v zakonodaji in državam članicam omogoča, da še naprej zaposlujejo državljane tretjih držav v sektorju plovbe po celinskih plovnih poteh.

V razpravi o strategiji za trajnostno in pametno mobilnost je Vrtovec poudaril, da se vsi srečujemo s posledicami pandemije, ki je močno prizadela tudi transportni sektor in s tem naše gospodarstvo in tudi delovanje notranjega trga. "Zagotoviti moramo okrevanje, hkrati pa izkoristiti krizo kot priložnost za izgradnjo novih, okoljsko sprejemljivejših, digitalnih in odpornejših prometnih sistemov. Za Slovenijo ostaja bistveni predpogoj za zeleni prehod izgradnja potrebne infrastrukture. Potrebujemo infrastrukturo, ki bo zagotovila prehod na nizkoemisijska vozila, infrastrukturo za multimodalnost, infrastrukturo za povezljivost in podobno," je bil jasen.

Vrtovec meni tudi, da bistveno ostaja tudi dokončanje omrežja TEN-T, vključno z Zahodnim Balkanom in preostalo soseščino. "V okviru vseevropskega prometnega omrežja so hkrati bistvena urbana vozlišča. S tega vidika nestrpno pričakujemo objavo revizije omenjenih dosjejev od komisije še letos," je še dejal.

Ob robu zasedanja se je Vrtovec sešel s španskim ministrom za promet Josejem Louisom Abalosom Meco in danskim kolegom Bennyjem Engelbrechtom. Z obema je govoril o prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja na področju prometa, so zapisali na ministrstvu.