Sorodna novica "Plina je dovolj, nobene elektrarne nismo zaprli. Vzroki so v špekulacijah, ki jih nekdo vodi."

Nobena panika ni potrebna, razmere v Sloveniji glede trga energentov so stabilne, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Vlada se je seznanila z dogajanjem na mednarodnih trgih, kjer se cene hitro spreminjajo in marsikje povzročajo težave. Razlogov za to je veliko: večja potreba po energiji zaradi okrevanja gospodarstva, povečano povpraševanje in draženje premoga zaradi apetita Kitajske, tehnične težave pri dobavi določenih energentov, nižja lastna proizvodnja, predvsem na področju t. i. zelenih virov, pa nerezervirana dodatna količina zemeljskega plina iz Rusije, je našteval minister.

"Hkrati bi rad državljane pomiril. Kar zadeva cene električne energije in plina, smo na varni strani," je izjavil. Vlada je namreč povprašala večje dobavitelje in ugotovila, da ti obvladujejo položaj. Zakupi energentov so bili namreč opravljeni že pred nekaj časa, so dolgoročni, zato bistvenih podražitev elektrike za zdaj ni na vidiku. Izjema je en sam večji dobavitelj, je spomnil Vrtovec, pri tem pa državljane opomnil, da imamo delujoč energetski trg. Če en ponudnik zviša cene, lahko porabnik dokaj hitro in preprosto izbere novega.

Video: Posnetek novinarske konference

Sorodna novica Bruselj predstavil predloge za reševanje energetske krize

Vlada bo medtem položaj budno spremljala, je zatrdil. Ustanovila je delovno skupino, ki bo bedela nad dogajanjem in predlagala ukrepe, če in ko bodo dejansko potrebni. Kateri točno, Vrtovec ni želel napovedovati, je pa poudaril, da bodo iz nabora ukrepov, ki ga je pred kratkim predlagala Evropska komisija, in da bodo pri tem pazili, da ne bodo kršili pravil o nedovoljeni denarni pomoči. To je bil odgovor na vprašanje, ali se bo država odzvala tudi na težave posameznih akterjev, denimo Taluma, ki so močno odvisni od energentov in nimajo dolgoročnih pogodb.

Širše gledano in dolgoročno je pa to težava skupnosti držav. "Gre za specifičen pojav, ki ga je treba nasloviti kolektivno na ravni celotne Evropske unije, saj bomo le tako lahko najboljše zaščiteni pred vplivi gibanja cen." Vrtovec je zato kot predstavnik države, predsedujoče Svetu Evropske unije, sklical izredni vrh ministrov za energetiko, ki bo 26. oktobra v Luksemburgu.

Dolgoročno bo vsekakor treba vlagati v energetsko neodvisnost tako Evropske unije kot Slovenije. Več bo treba nameniti obnovljivim virom energije, a zgolj ti ne bodo dovolj, treba bo vlagati tudi v nove jedrske tehnologije, zato si vlada prizadeva med drugim za drugi blok jedrske nuklearke, je sklenil.

GZS za porabo denarja iz podnebnega sklada

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) kot najpomembnejši kratkoročni ukrep vlade v času rasti cen energentov vidijo spremembo porabe sredstev iz podnebnega sklada. "GZS poziva vlado, da nemudoma sprejme uredbo za povračilo posrednih stroškov izpustov, predlaga pa tudi oblikovanje posebne sheme za pomoč najbolj prizadetim podjetjem," je dejal generalni direktor GZS-ja Aleš Cantarutti.

"Sredstva, ki so se nabrala v podnebnem skladu v zadnjih nekaj letih, bi lahko namenili za blažitev učinkov dviga cen energentov," je izjavil Cantarutti in dodal, da za to, da bi se ta program lahko začel izvajati, manjka sprejetje uredbe. Predlagajo tudi oblikovanje sheme, ki bo omogočila sofinanciranje. "Obliko te sheme bomo pripravili in jo posredovali vladi še v tem tednu," je napovedal.

V podnebnem skladu je po Cantaruttijevih besedah okoli 430 milijonov evrov. Na ministrstvo za okolje in prostor pa so medtem že naslovili poziv, naj pripravi uredbo za povračilo posrednih stroškov izpustov, za katere se slovenska energetsko intenzivna industrija zavzema že osem let, je povzel in izrazil pričakovanje, da bo vlada danes sprejela katerega od mogočih ukrepov.

"Gospodarstvo je razočarano nad prepočasnimi odzivi slovenskih in evropskih odločevalcev ter odsotnostjo pravočasnih rešitev, ki bi naslovile izjemen porast cen energentov," je bil kritičen. Odnos do resnosti razmer v gospodarstvu je po njegovem podcenjujoč, saj se odločevalci ne zavedajo, v kakšnih težavah sta energetsko intenzivna in vsa preostala industrija.

Izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije Ana Vučina Vršnak je dejala, da so predloge energetske zbornice danes predstavili pristojnemu ministrstvu, ki jih bo še danes (četrtek) predal vladi, in da so preučili tudi predloge, ki jih je v sredo sprejela Evropska komisija. Dolgoročni ukrepi pa po njihovem videnju zajemajo vlaganje v stabilnost sistema, zadostne zmogljivosti in vlaganja v obnovljive vire energije.