Glede na podatke statističnega urada so lani avtobusi v javnem linijskem prevozu prepeljali 61,6 milijona potnikov, od tega 61 odstotkov mestni avtobusi ter 39 odstotkov medkrajevni. Od leta 2001 se je zmanjšalo tudi število potniških vagonov, za sedem odstotkov, in število sedežev, za desetino oz. okoli 2800. Lani je bilo sicer v 432 vagonih železniških potniških vozil skoraj 25.500 sedežev.

Lani je bilo v železniškem prevozu (notranjem, mednarodnem in tranzitu) prepeljanih skupno 14,9 milijona potnikov, od tega 91 odstotkov v notranjem prevozu. Število prepeljanih potnikov se je od leta 2008 zmanjšalo za 11 odstotkov, v notranjem prevozu pa za 14 odstotkov.

Kar se tiče potniških kilometrov, jih je bilo lani na letni ravni opravljenih okoli 835 milijonov, kar je na enaki ravni kot leta 2008, medtem ko so se v notranjem prevozu zmanjšali za 14 odstotkov.

Na Slovenskih železnicah sicer v zadnjih nekaj letih, z izjemo izredne prekinitve v letu 2020 zaradi epidemije covida-19 spet beležijo trend rasti števila prepeljanih potnikov. Kot so navedli, je bilo število prepeljanih potnikov v notranjem in mednarodnem prometu lani glede na leto 2021 večje za četrtino, število prepeljanih potnikov pa je presegalo tistega iz predkovidnega leta 2019.

Tudi letos število prepeljanih potnikov kaže na rast, še navajajo na Slovenskih železnicah. Do konca julija letos so železnice prepeljale 8,9 milijona potnikov, kar je za 6,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. "Pričakujemo, da bo število prepeljanih potnikov tudi ob koncu letošnjega leta večje kot v lanskem letu, da bomo prepeljali več kot 15 milijonov potnikov," so še navedli.

Več kolesarimo, sopotništva je manj

Državni statistični urad je predstavil tudi, kako so se med letoma 2017 in 2021 spremenile dnevne mobilnostne navade prebivalcev Slovenije. Povprečna razdalja poti, ki sta jo opravila pešec ali tekač, se je povečala na več kot dva kilometra, pri čemer sta upoštevana tudi prostočasna hoja in tek. Število potniških kilometrov, opravljenih s hojo ali tekom, se je zmanjšalo za 11 odstotkov.

Pot s kolesom je v povprečju trajala skoraj 25 minut, v štirih letih se je podaljšala za skoraj tri minute. Povprečna razdalja na posamezni poti s kolesom pa se je povečala za 1,6 kilometra na skoraj šest kilometrov. Povečalo se je tudi število potniških kilometrov, opravljenih s kolesom, in sicer za 40 odstotkov, na delovni dan za 45 odstotkov.

Povprečna zasedenost osebnih avtomobilov se je zmanjšala z 1,65 na 1,49 potnika, med uporabniki sopotništva pa se je pogostost uporabe tega zmanjšala za 16 odstotkov.
Največ prebivalcev (38 odstotkov), ki na poti v šolo niso uporabili javnega prevoza, jih je kot razlog navedlo, da bi za takšno pot porabili preveč časa. Med prebivalci, ki za pot na delo niso uporabili javnega prevoza, pa jih je več kot tretjina (36 odstotkov) kot razlog navedla, da javni prevoz v času njihovega odhoda oz. vrnitve ni bil na voljo.

Električni motorni vagoni namesto dizelskih lokomotiv

V železniškem prevozu je bilo lani uporabljenih 376 železniških vlečnih vozil, to je lokomotiv in motornih vagonov skupaj. Od leta 2001 se je število vlečnih vozil povečalo za 28 ali za 8 odstotkov; lokomotiv je bilo za 15 odstotkov manj, motornih vagonov pa za 34 odstotkov več. Najbolj je upadlo število dizelskih lokomotiv (za 21 odstotkov), najbolj pa se je povečalo število električnih motornih vagonov (za 71 odstotkov ali za 55 vozil).

V železniškem tovornem prevozu je bilo lani v uporabi 2336 tovornih vagonov: 47 odstotkov je bilo odprtih vagonov, 28 odstotkov zaprtih vagonov in 21 odstotkov vagonov za prevoz zabojnikov, štiri odstotke pa so predstavljale druge vrste vagonov. Od leta 2001 se je skupno število tovornih vagonov zmanjšalo za več kot 3600 ali za 61 odstotkov.

V železniškem prevozu je bilo lani prepeljanega 20,5 milijona ton blaga, od tega v notranjem prevozu 2,9 milijona ton, v mednarodnem brez tranzita 12,8 milijona ton in v tranzitu 4,8 milijona ton. Od leta 2001 se je količina blaga, prepeljanega z vlaki, povečala za več kot polovico (51 odstotkov), pri čemer je količina blaga v notranjem prevozu upadla za tri odstotke. Z vlaki je bilo lani opravljenih 4,9 milijarde tonskih kilometrov ali 89 odstotkov več kot leta 2001.

Kot trajnostno vzdržni promet velja tudi intermodalni transport, ki pomeni premikanje blaga (v isti nakladalni enoti ali istem vozilu) z zaporednimi načini prevoza, ne da bi se pri menjavi načina prevoza neposredno pretovarjalo. Kot so navedli statistiki, je lani glavni železniški operater naložil skoraj 271.000 intermodalnih transportnih enot, od tega 89 odstotkov zabojnikov in zamenljivih zabojnikov. Število prepeljanih intermodalnih enot se je od leta 2004 povečalo za 134 odstotkov, v notranjem prevozu pa za 178 odstotkov.

Še naprej upada delež železniškega blagovnega prevoza, ki je lani v skupnem kopenskem blagovnem prevozu znašal 26,8 odstotka tonskih kilometrov. To pomeni, da so cestna tovorna vozila lani opravila 73,2 odstotka tonskih kilometrov. Od leta 2001 se je delež železniškega blagovnega prevoza zmanjšal za 2,4 odstotne točke.