Kmetje, ki so in tudi tisti, ki niso na cestah, čutijo posledice zelenega dogovora, pri čemer jih najbolj moti to, da v oblikovanje tega dogovora niso bili vključeni.

Osnovna plačila skupne kmetijske politike so nižja in vedno bolj vezana na izpolnjevanju okolijsko podnebnih zahtev. Zeleni dogovor kmete sili, da proizvajajo manj, da obdelujejo manj površin in imajo manj živali.

Zaloge žit v Evropski uniji so polne ukrajinskega žita in drugih pridelkov, ki ne najdejo poti z evropskega trga, kar zbija cene evropskim kmetom, najbolj na Poljskem in Madžarskem, a ne samo tam, težava je vsak dan večja. Kmetje na Poljskem blokirajo ceste in mejne prehode.

"Vojna bo verjetno trajala dolgo, razmere se verjetno ne bodo izboljšale še 2 ali 3 leta in trenutno nimamo nobenih rešitev, nobenih podpor za kmete, to zagotovo ni dobro za evropsko kmetijstvo. Težava je, da živilsko-predelovalna industrija ne kupuje več žit od kmetovalcev," pravi Agnieszka Maliszewska, podpredsednica zveze evropske zadruge, ene najvplivnejših interesnih skupin evropskih kmetov in direktorica poljske mlekarske zbornice.

Kot pravi, je s tem povezano vprašanje mladih kmetov, ki ne vedo, kakšna prihodnost jih čaka.

Za kakšne rešitve se zavzemajo pri najmočnejši evropski organizaciji kmetov in zadrug Kopa Cogeci?

"Evropska komisija bi morala pripraviti neki finančni načrt, finančne mehanizme, ki bodo odgovor na krizo, s katero se spopada evropsko kmetijstvo," pravi Malizewska. Kmetje po vseh državah govorijo, da potrebujejo stabilnost, da bodo lahko profitabilno poslovali.