Po objavi obupnih podatkov o trgu dela - februarja je delo izgubilo dodatnih 651 tisoč Američanov - bi nepoznavalec pričakoval, da bodo delnice spet hudo padle, toda analitiki so že prej napovedovali strm februarski porast brezposelnosti, zato dodatnega šoka ni bilo. Delniški indeksi so bili sicer v petek večji del dneva na 12-letnem minimumu, na koncu pa je za nekaj veselja poskrbela novica, da bo britanska vlada pomagala bančni skupini Lloyds in povečala svoj delež morda celo na 75 odstotkov.

Tudi veterani ne pomnijo, da bi bilo kdaj tako hudo
Dow Jones (6.626 točk) se je zvišal za pol odstotka in je s tem le malenkostno omilil tedenski "primanjkljaj", ki znaša kar 6,2 odstotka. To je največji tedenski padec po novembru. Eden od veteranov Wall Streeta je najbolje ponazoril trpljenje vlagateljev: "V tem poslu sem od leta 1963. Marsikaj sem že doživel, a tokratno dogajanje je najhujše in najbolj boleče." Dow Jones je zdaj že 24 odstotkov nižje kot na začetku leta 2009, v zadnjem obdobju so v nemilosti tudi tehnološke delnice. Pri JPMorganu so znižali ciljno ceno Applovih delnic in posvarili, da dobiček ne bo dosegel pričakovanj. Proizvajalec iPhona je zdrsnil za štiri odstotke,

Banka Citibank vredna le še drobiž
V naslednjem tednu bo Wall Street spet na preizkušnji. Znane bodo novo podrobnosti, kakšna bo usoda General Motorsa. Če bi šel avtomobilski gigant v stečaj, bi to utegnilo bruto domačemu proizvodu vzeti neverjetne štiri odstotne točke. Delnice General Motorsa se medtem približujejo enemu dolarju. Pod to mejo je že padla banka Citibank, nekoč najuglednejša finančna institucija na Wall Streetu. Od usode bank bo seveda odvisno tudi okrevanje borznih trgov. Vlagatelji bodo v naslednjih dneh čakali pojasnilo finančnega ministra Timothyja Geithnerja, kako se bo lotil reševanja toksičnih bančnih aktiv.

Kitajska le za en dan vlila upanje
Evropske borze so le v sredo doživele katarzo, ki so jo v veliki meri sprožile špekulacije, da bo kitajska vlada domačemu gospodarstvu namenila nov sveženj pomoči. Kasneje je vlada to zanikala, zato pa za letos napovedala osemodstotno rast BDP-ja, kar bi bil res izjemen dosežek. Kakor koli, ob koncu tedna se je vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (662 točk) spet spogledoval z 12-letnim minimumom. V vsem tednu znaša njegova izguba osem odstotkov. Nič ni pomagalo, da je ECB spet znižal obresti, na 1,5 odstotka. Evro se je nazadnje nekoliko pobral in je vreden 1,265 dolarja in 1,468 švicarskega franka.

Pri nas največ izgubila Luka in Gorenje
Ljubljanska borza se še krčevito drži nad decembrskim šestletnim minimumom. Zadnji teden je bilo sklenjenih 3.169 poslov v skupni vrednosti 11,86 milijona evrov, od tega seveda največ, 4,41 milijona, s Krkinimi delnicami. Njihov enotni tečaj se je v petih dneh znižal za 2,65 odstotka, na 51,44 evra. Druge po prometu so bile s pol milijona evrov Telekomove delnice, ki so ves teden pridobivale in so dražje za tri odstotke. Največ so izgubile Lukine delnice, skoraj 12 odstotkov, medtem ko se je Gorenje, ki je že prejšnji mesec padlo za več kot 20 odstotkov, zadnji teden pocenilo še za 9,3 odstotka.

Nafta pridobivala, baker tudi
Cena ameriške lahke nafte je v petek prvič letos presegla ceno londonskega brenta. Za 149-litrski sod lahke nafte je bilo treba nazadnje plačati 45,52 dolarja. Gibalo petkove štiriodstotne rasti so pričakovanja o nadaljnjih Opecovih zniževanjih proizvodnje. Naslednji sestanek bodo imele izvoznice nafte 15. marca. Ne le nafta, tudi baker je zadnji teden zaradi pričakovanj, da bo gospodarska rast na Kitajskem še naprej visoka, pridobival. V Londonu je bilo treba za tono bakra odšteti tudi 3.730 dolarjev, kar pa je še vedno daleč od rekordnih 8.940 iz lanskega julija.

T. O.