Nakazana povračila so še vedno daleč od številk, ki jih je vlada prvotno predvidela za subvencioniranje čakanja na delo. V programu stabilnosti, ki ga je sprejela konec aprila in poslala Evropski komisiji, je namreč samo ta ukrep ocenila na okoli 700 milijonov evrov.

Na ministrstvu za delo so nato pojasnili, da nameravajo za ukrep čakanja na delo in ukrep skrajšanega delovnega časa iz evropske posojilne sheme Sure skupaj nameniti 700 milijonov evrov.

Prva povračila nadomestil za skrajšani delovnik, ki jih je od junija do konca leta predvidel tretji protikoronski zakon, so bila sicer sprva predvidena za 9. september, nato pa prestavljena v oktober.

Shema čakanja na delo se s septembrom izteka. Podaljšal naj bi jo peti protikoronski zakon, ki je že v pripravi, vendar le za delodajalce s področja turizma, sejmov, industrije dogodkov in avtobusne prevoznike, ki jim bodo prihodki letos glede na lani upadli za več kot 30 odstotkov.

Kaj prinaša peti protikoronski zakon?

Peti protikoronski zakon, ki ga socialni partnerji že usklajujejo, naj bi med drugim prinesel tudi dodatek za delo zaposlenih, ki so v neposrednem stiku z obolelimi s covidom-19, nadomestilo za starše mlajših otrok v karanteni in ponovno izplačilo temeljnega dohodka prizadetim samozaposlenim.