Krizno nadomestilo za brezposelnost je predvidela novela prvega protikoronskega zakona, ki je bila v veljavi od 30. aprila. Gre za začasno denarno nadomestilo plače za ljudi, ki so izgubili zaposlitev zaradi covida-19 po 13. marcu, pa sicer niso bili upravičeni do denarnega nadomestila za brezposelnost po zakonu o urejanju trga dela.

Uveljavitev pravice do kriznega nadomestila za brezposelnost je bila mogoča od prvega dne brezposelnosti za obdobje trajanja začasnih ukrepov oziroma do konca maja, vlogo pa so lahko oddali le brezposelni, prijavljeni v evidenco zavoda za zaposlovanje.

Znesek začasnega denarnega nadomestila plače je znašal 513,64 evra bruto oziroma okoli 400 evrov neto na mesec.

Izplačan za četrtino nižji znesek, kot je ocenjevala vlada

Kot so pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje, so ga izplačali 954 ljudem, skupaj pa so za nadomestila odšteli nekaj več kot 907.000 evrov bruto.

Čeprav je ukrep odpravljen, ga še vedno izplačujejo, saj v nekaterih primerih ugodijo pritožbam, so dodali.

Skupen znesek izplačil za ta ukrep je tako precej nižji, kot je pričakovala vlada. Minister za delo Janez Cigler Kralj je namreč aprila ocenjeval, da bo do nadomestila upravičenih okoli 2500 ljudi, za ukrep pa so bili predvideni štirje milijoni evrov.

Sorodna novica Zavod za zaposlovanje izplačuje krizna nadomestila za brezposelnost

V sindikatih, ki so bili glavni pobudniki te pomoči, so kljub temu zadovoljni. Kot je dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, je "krizno nadomestilo doseglo svoj namen".

Ukrep je bil po njegovih besedah komplementaren ukrepu subvencioniranja nadomestila za čas čakanja na delo, ki naj bi preprečil izgubo čim večjega števila delovnih mest, če pa je do odpovedi vendarle prišlo, pa je v izrednih razmerah krizno nadomestilo zagotovilo varnostno socialno mrežo za širši krog delavcev, ki so izgubili zaposlitev.

Veliko število vlog je bilo sicer po njihovih informacijah zavrnjenih, je opozoril. Ob tem se jim "postavlja vprašanje, ali je bil ukrep ustrezno komuniciran z namenom informiranja morebitnih upravičencev in preostale javnosti". Koliko je bilo zavrnitev, na zavodu za STA niso povedali.

Misliti tudi na druge delavce

Glede na to, da krizno nadomestilo za brezposelnost ni več v veljavi, bo treba, tako Počivavšek, "v primeru poslabšanja situacije razmišljati o ponovni uvedbi takšnega ukrepa kot samostojnega ukrepa ali v kombinaciji z morebitnimi drugimi ukrepi, ki bi blažili situacijo na trgu dela in zagotavljali socialno varnost delavcem, ki bi izgubili zaposlitev".

Pri tem je treba imeti pred očmi ne le delavce, ki delajo po pogodbah o zaposlitvi, temveč tudi delavce, ki delajo po drugih pravnih podlagah in zaradi epidemije prav tako ne bi mogli več opravljati svojega dela in bi ostali brez prihodkov za preživetje, je sklenil sindikalist.