Kot je pojasnil Boris Frajnkovič, so skupaj z zaposlenimi prečesali zahteve in potrdili dogovor, ki ga bodo podpisali z vodstvom Žita. To pomeni, da se stavka, napovedana za ponedeljek, za zdaj zamrzne.

Vodstvo se je zavezalo, da bo že za mesec oktober izplačalo maksimalno višino povračila kilometrine ali stroškov za prevoz na delo in z dela (0,21 evra na kilometer), ki se v skladu z vladno uredbo ne všteva v davčno osnovo, 100-odstotno ceno javnega prevoza in tudi maksimalen neobdavčen znesek za povračilo stroškov za prehrano med delom (7,96 evra).
Vodstvo je pristalo tudi na izplačilo poslovne uspešnosti v neto znesku 260 evrov. Tega bodo vsi zaposleni prejeli decembra.

Nerešene pa še vedno ostajajo zahteve glede dviga plač. "Problem je višina najnižjih osnovnih plač. Naša zahteva je bila, da se v določenem časovnem obdobju minimalna plača uvrsti v prvi tarifni in plačilni razred po podjetniški kolektivni pogodbi Žita. Zavedamo se, da to naenkrat ne gre, ker je to veliko povišanje, smo se pa dogovorili, da bi lahko bilo to izvedljivo v roku treh let," je pojasnil sindikalist in dodal, da se bodo o postopnem dvigu plač začeli pogajati na začetku prihodnjega leta.

"Kar se tiče konkretnih zahtev, mora biti do konca aprila na mizi načrt, na kakšen način bomo prišli do tega. Vztrajali bomo, da se tudi takrat dvignejo plače vsaj za višino ugotovljene letne inflacije," je bil jasen.

Stavkovne aktivnosti se lahko reaktivirajo

Če se vodstvo Žita rokov, ki so jih postavili za uresničitev zahtev, ne bo držalo, Frajnkovič ne izključuje nadaljevanja stavkovnih aktivnosti, ob čemer opozarja, da je stavka trenutno le zamrznjena.

Da sta pogajalski skupini predstavnikov sindikatov in vodstva podjetja po več krogih pogajanj in usklajevanj danes uspešno dosegli dogovor, so potrdili tudi v Žitu. Ob tem so izrazili zadovoljstvo, da so "s konstruktivnim dialogom znali poiskati rešitve v okviru konsolidacije za vse zaposlene, ki so pri tej preobrazbi pomemben partner tega procesa". "Verjamemo, da lahko prav z dialogom in skupnim delovanjem uresničimo zadane cilje tudi v prihodnje," so še dodali.

Konferenca sindikata družbe Žito, ki sodi pod Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije, je opozorilno stavko za 24. oktober napovedala pred štirinajstimi dnevi. Razlog za to potezo so tedaj pripisali neuspešnim pogajanjem z vodstvom družbe ter nezadovoljstvu zaposlenih s plačami in drugimi prejemki, z vse več odhodi zaposlenih ter zapiranjem obratov, vodstvu družbe pa očitali nepripravljenost na dialog.

Žito, ki je v lasti hrvaške Podravke, sodi med vodilna slovenska podjetja v prehrambeni panogi. Poleg kruha, pekovskega peciva in zamrznjenih izdelkov blagovne znamke Žito ima v portfelju blagovne znamke riža, testenin in mlevskih izdelkov Zlato polje, čajev 1001 cvet, začimb Maestro, kaš in stročnic Natura, bonbonov Šumi in čokolad ter biskvitnega peciva Gorenjka.
Generalni direktor Žita je od maja letos Tomislav Bujanović, direktorski mesti pa zasedata še Senka Peroš ter Zoran Škevin.

Posel z Ivom Boscarolom

Žito je sicer pred kratkim sklenilo prodajo skoraj deset hektarjev velikega zemljišča v ljubljanskem BTC-ju s podjetnikom Ivom Boscarolom. Zanjo naj bi po poročanju Financ odštel 6,4 milijona evrov. Po navedbah družbe je prodaja nepremičnine sestavni del strategije, ki vključuje prestrukturiranje in modernizacijo skupine Žito, prodajo njenih neoperativnih nepremičnin in koncentracijo proizvodnih lokacij.

Po neuradnih informacijah Dnevnika pa bo Žito, dokler proizvodnja ne bo preseljena, del prodanih nepremičnin v BTC še vedno najemalo. V hrvaško Koprivnico se seli proizvodnja testenin, kamor je bila že preseljena izdelava začimb. Kot so pred dnevi za Dnevnik pojasnili v Žitu, bodo s ciljem dobičkonosnega poslovanja prihodnje leto ob postopnih selitvah različnih delov proizvodnje iz BTC-ja – zamrznjena hrana, pekovsko pecivo in drobtine – pretežno na mariborsko proizvodno lokacijo sledile tudi postopne prerazporeditve zaposlenih na druge Žitove proizvodne lokacije, kot so Vič v Ljubljani, Vrhnika in Lesce.

Kot je še poročal časnik, pa naj bi poleg že omenjenih selitev proizvodnje hrvaški lastniki v Žitu bodisi opustili bodisi preselili še več proizvodnih programov. Med drugim naj bi bila opuščena izdelava potic, podobno kot je bila opuščena izdelava slaščic, ki so jih izdelovali v Mariboru.