Cene nafte so se po lanskem padcu letos najprej stabilizirale, nato pa znova precej znižale. K temu je prispevala prenasičenost globalnega trga z zalogami tega energenta in odločitev Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), da ne zmanjša obsega proizvodnje. Savdska Arabija, Rusija (ta ni članica Opeca) in Irak so imeli letos rekordno proizvodnjo, kar je globalne zaloge potisnilo na rekordno visoko raven.

Teksaška lahka nafta, ki je letos izgubila okoli 31 odstotkov, se v trenutnem trgovanju giblje pri 36,76 dolarja za 159-litrski sod, severnomorska nafta brent je pri 36,67 dolarja za sod, letos pa je izgubila okoli 36 odstotkov. A to še ni vse, pravijo analitiki Goldman Sachsa, ki se bojijo, da bi se cene še znižale. Morda bo potrebno znižanje na 20 dolarjev za sod, da bi se dovolj proizvajalcev odločilo ustaviti proizvodnjo, kar bi prispevalo k uravnoteženju globalnih trgov.

Savdijci želijo izriniti tekmece
John Kilduff iz družbe Again Capital meni, da je Savdska Arabija, največja izvoznica nafte na svetu, pokazala svojo moč. "Imajo misijo, v skladu s katero želijo s trga izriniti drage proizvajalce, in še niso končali," je dejal.

Meni, da bi se lahko razmere za države, kot sta Venezuela in Nigerija, ter ameriške proizvajalce precej zaostrile. Venezuela in Nigerija sta v veliki meri odvisni od prodaje nafte, ameriški proizvajalci nafte iz skrilavca pa plačujejo zelo drago tehnologijo. Posledice čutijo tudi druge bogate proizvajalke nafte, kot sta Norveška in Kanada.

Izvoznice nafte imajo zaradi nizkih cen precejšen padec prihodkov. Kot smo že poročali včeraj, je Savdska Arabija letos ustvarila rekordnih 98 milijard dolarjev proračunskega primanjkljaja, prihodnje leto pa naj bi dosegel 87 milijard dolarjev, zato so v Riadu že uvedli višje cene goriva, elektrike in drugih storitev.

Država ima iz zlate dobe sicer velike rezerve; konec lanskega leta jih je bilo za 732 milijard dolarjev, novembra letos pa za 628 milijard dolarjev. Mednarodni denarni sklad (IMF) jo kljub temu opozarja na previdnost. Oktobra je denimo ocenil, da bi lahko - predvsem zaradi nizkih cen nafte - v petih letih ostala brez finančnih sredstev.

Podobne težave ima tudi Oman, ki sicer ni član Opeca in velja za relativno majhnega proizvajalca nafte. Zaradi nizkih cen črnega zlata mora - podobno kot druge zalivske države - varčevati. Napovedali so zvišanje cen goriva, nekaterih javnih storitev in davkov. Letos pričakujejo 6,5 milijarde dolarjev proračunskega primanjkljaja, vendar je IMF opozoril, da bi lahko bil še višji.