Zaprtje trgovin ob nedeljah je predpisal eden izmed vladnih odlokov, sprejetih v času epidemije novega koronavirusa. Vlada je po pojasnilih z gospodarskega ministrstva odločila, da odlok podaljša. V odloku je zapisan tudi minimalni obratovalni čas prodajaln. Zakaj so se tako odločili, na ministrstvu za Radio Slovenija niso znali pojasniti.

Okužb v času epidemije v trgovinah ni bilo

Za trenutno omejitev ne obstajajo nobeni utemeljeni razlogi, so prepričani v Trgovinski zbornici Slovenije. Od vlade pričakujejo odgovore, kakšni so njihovi razlogi za tak ukrep, prav tako so pozvali Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), naj pojasnijo zdravstvene zadržke, zakaj prodajalne en dan v tednu ne smejo obratovati.

Opozarjajo, da zaradi zaprtja prodajaln ob nedeljah nastajajo večje vrste pred prodajalnami, saj se trgovci držijo priporočil NIJZ-ja glede števila kupcev v prodajalnah. Poudarili pa so še, da med 13. marcem in 28. majem, torej v času, ko je v Sloveniji veljala razglasitev epidemije, okužb v trgovini ni bilo.

Direktor NIJZ-ja Milan Krek je na ponedeljkovi novinarski konferenci odgovoril: "Če se dobro spomnim, nimamo nobenega priporočila o napotkih za urnike niti za delo med tednom niti ob nedeljah, to je stvar drugih resornih ministrstev ali lokalnih skupnostih. Priporočili smo nošenje mask. To je, kar je v priporočilih."

"Potrošnja je za gospodarsko rast ključna"

V trgovinski zbornici so prepričani, da je zaradi zastoja, ki je zaradi epidemije v gospodarstvu nastal v zadnjih tednih, posebej pomembno premišljeno ukrepanje, da si gospodarstvo čim prej opomore. Potrošnja je v tem trenutku za gospodarsko rast ključna, pomembno vlogo pri njenem oživljanju pa ima trgovinska panoga, dodajajo.

Mali trgovci: nedeljskega dohodka ne bomo mogli nadomestiti

V parlamentu je sicer predlog zakona, ki bi zaprl trgovine ob nedeljah, prestal prvo branje, a še ni sprejet.

Sprejetje pa bi po mnenju Trgovinske zbornice Slovenije "posebej hude posledice imelo za mikro- in male trgovce." Ti že zdaj čutijo posledice vladnega odloka o zaprtju. Spomnili so, da se je zgolj v marcu in aprilu, ko so veljali strogi omejevalni ukrepi zaradi epidemije covida-19, na zavodu za zaposlovanje prijavilo več kot 3000 zaposlenih iz trgovine. Realni prihodki trgovine na drobno so bili aprila letos glede na marec nižji za skoraj devet odstotkov, v primerjavi z aprilom lani pa skoraj za četrtino.

Trgovcem je prikimal tudi ekonomist Igor Masten. "Če izhajamo iz tega, da se bo okoli 10 odstotkov prometa, kolikor ga trgovci po lastnih navedbah ustvarijo z obratovanjem ob nedeljah, po vsej verjetnosti preselilo na druge dneve v tednu, zlasti na soboto, to pomeni, da se bo gostota obiska trgovin povečala," Mastenove besede povzema TZS. Možnost obvladovanja varnostnih tveganj se bo tako občutno zmanjšala.

Prav tako bi se pomembno poslabšal položaj zaposlenih, ki so običajno za delo ob nedeljah in praznikih precej bolje plačani kot za delo ob delovnikih. Z omejevanjem dela ob nedeljah in praznikih se tako po oceni ekonomista zaposlenim v trgovini jemlje možnost, da sami odločijo in se z delodajalcem dogovorijo, kdaj in na kakšen način bodo delali in si povečali osebni dohodek.

"Imeti trgovine zaprte v času, ko bo na obali več turistov, se mi zdi neumno. Nedeljskega izpada dohodka vsekakor ne bomo mogli nadomestiti v ponedeljek, saj bodo potrošniki preprosto odšli v najbližjo odprto trgovino, kar pomeni čez mejo, v tujino," je ob tem poudaril Robert Fakin, direktor kmetijske zadruge Agraria, ki je tik ob meji. "65 zaprtih nedelj in dela prostih dni v enem letu za nas pomeni za skoraj dva meseca manjši priliv prihodka, kar si ob nedavni obnovi trgovine težko privoščimo," je dodal Danijel Kozjak iz Marketa Betka.