"Letos pričakujemo, da se bo minimalna plača v Sloveniji zvišala za 5 odstotkov in če bomo želeli temu slediti tudi na drugih plačnih ravneh, bo naš celoten dvig mase plač 15 odstotkov. Tega pa si ne moremo privoščiti, saj se gospodarsko okolje ohlaja," pove Peter Čas.

V Steklarni Hrastnik so sicer že v treh letih doslej zvišali plače za 30 odstotkov in zaradi vse višjih minimalnih plač so plačni razredi med seboj vse bolj stisnjeni. Rešitev bi bila, po mnenju Časa, uvedba socialne kapice, o kateri brez uspeha govorimo že veliko let. Na vprašanje, ali zaradi višjih davkov pri nas kljub vsemu živimo bolj kakovostno kot v Srbiji, kjer je družba lani kupila steklarno Paračin, pa odgovori: "Povedal bom iskreno: socialna varnost v Srbiji je podobna kot pri nas." In izrazi zaskrbljenost, ker v naši državi ne uspemo ohranjati dozdajšnjih razlik v primerjavi s sosednjimi državami. V času digitalizacije in družbenih medijev, ko je praktično vseeno, od kod poteka delo, te razlike, po njegovem, še povečujemo. Čas v tem kontekstu napove: "Nam se bolj splača ključne kadre v razvojnih oddelkih zaposlovati v Srbiji, in določene aktivnosti bomo zato intenzivirali tam. Zakaj bi na primer investicijsko ekipo plačeval v Sloveniji več, če pa dobim enake strokovnjake v Srbiji za polovico ceneje?"

V zvezi z napovedanim zvišanim davkom na dobiček podjetij pravi, da je imela Steklarna Hrastnik do zdaj številne olajšave za obnovo in razvoj. Te so se zdaj končale in višji davek na dobiček bo pomenil manj denarja za naložbe. Kljub temu Čas pohvali državo, ki je pravočasno prepoznala zmožnosti steklarne. Tako so v tovarni zvišali dodano vrednost s 40 tisoč na 100 tisoč evrov na zaposlenega in lani v državni proračun nakazali 2 milijona evrov davka na dobiček, v prihodnje ga bo še več.

V skupini Vaider, ki je v lasti slovenskega poslovneža Igorja Laha, proizvajajo izključno premijske steklenice za velike svetovne proizvajalce alkoholnih pijač. Martell, Bacardi, Henessy je le nekaj prestižnih znamk, ki uporabljajo steklenice Steklarne Hrastnik. "Transportni stroški niso problem, lahko jih vračunamo v končno ceno," pojasnjuje Peter Čas. Tako kar 97 odstotkov svoje proizvodnje izvozijo, največ v države Evropske unije, v Italijo skoraj 40 odstotkov, po tržnem deležu sledita Francija in Škotska. 7-odstotni delež, ki ga povečujejo, pa imajo v Združenih državah Amerike.

"Kupec izdelka višjega cenovnega razreda pričakuje vrhunski dizajn in prav tak pogled na izdelek, zato v naših steklenicah ne sme biti nobenih nečistoč, steklo mora biti prosojno, njegova površina brez vsakršnih mehurčkov in vidnih stikov z orodjem. Poleg tega so naše steklenice vse tanjše, s tem so transportni stroški nižji, vse pomembnejši ogljični odtis pa manjši."

To je tudi razlog, zakaj pri proizvodnji ne uporabljajo več odpadnega stekla. To je namreč po večini slabše kakovosti, izjema so okenska stekla. Kljub temu se delež odpadnega stekla za recikliranje povečuje, pove Čas. "Uporaba 10 odstotkov odpadnega stekla v zmesi pomeni kar odstotek manj energije, gre za enormne številke v steklarstvu."

"Trga recikliranega stekla v Sloveniji žal še ni. Po zgledu zbiranja starega železa bi bilo tudi na trgu stekla smiselno premisliti o državnem reciklažnem centru za steklo," je prepričan Peter Čas.

Sicer pa se ohlajanje gospodarstva že pozna tudi v panogi steklarstva. "Zaznavamo 30 odstotkov manjše povpraševanje, določene stroje v Hrastniku smo zaustavili. Lani je bilo pomanjkanje tolikšno, da so vsi kupci panično kupovali in zdaj imajo polna skladišča. Trg konjaka v ZDA je upadel za 10 odstotkov, v pogovorih s kupci vidimo, da se bodo razmere normalizirale v drugi polovici leta. Do septembra smo računali, da bomo dosegli zastavljene načrte, a zadnje četrtletje bo slabše, ohranili bomo rezultate od lani, prihodki naj bi bili primerljivi z lanskimi, približno 100 milijonov evrov."

Ena izmed pomembnejših sestavin za proizvodnjo stekla je kremenčev pesek. V steklarni ga talijo na več kot 1500 stopinjah, zato so energetsko zelo intenzivno podjetje. Čeprav v zadnjih petih letih iščejo alternativne rešitve, kako zmanjšati energijo za taljenje zmesi, so še vedno velik porabnik elektrike in zemeljskega plina. "Približno 10 milijonov evrov na leto odštejemo za elektriko, približno toliko tudi za zemeljski plin. Nihanjem cene na trgu pa se skušamo izogniti z dolgoročnimi zakupi obeh energentov." Tako so na primer že zakupili 15 odstotkov zemeljskega plina za leto 2026. "Zemeljski plin za leto 2026 stane dvakrat toliko, kot je leta 2019, in 10 odstotkov več kot danes, če pa primerjamo s prihodnjim letom, je 40 odstotkov dražji kot danes. Dolgoročno bo elektrika dražja kot 100 evrov za megakilowat."

V Steklarni Hrastnik je zaposlenih 550 ljudi, v srbski steklarni Paračin 350. Struktura se spreminja, vse več je visoko izobraženih, vse manj nizko kvalificiranih. Tradicionalnega poklica steklopihalca ne opravlja nihče več. Procesi so avtomatizirani in digitalizirani. Z evidencami delovnega časa nimajo težav, se pa Času zdi aktualna ideja o evidencah, s katero se čas zaposlenega v proizvodnji enači s časom profesorja ali novinarja, nekoliko pretirana. "Moramo se vprašati, kakšno družbo želimo: družbo zaupanja ali družbo nadzora. Družba nadzora je preživeta," doda Peter Čas.