V razmerah, ko je poslovanje bank zaradi zaostrenih razmer že tako oteženo, odločno nasprotujejo uvedbi kakršnega koli dodatnega davčnega bremena, so zapisali v združenju bank Slovenije in dodali, da je bančni sektor v Sloveniji že po veljavni zakonodaji od avgusta lani zavezan k plačilu posebnega davka na bilančno vsoto bank in hranilnic, z namenom, da bi se povečalo kreditiranje nebančnega sektorja.

Čeprav celotni bančni sektor že tretje leto posluje z izgubo, pa so posamezne banke v istem obdobju ustvarile dobiček in plačale davek nanj, poudarjajo v združenju.

V združenju se ob tem sprašujejo, kdo bo kot lastnik še zainteresiran za bančno lastništvo ob znanih davkih. Vse to je namreč povezano tudi z mednarodno oceno bonitete slovenskih bank, hkrati pa tudi z možnostjo pridobivanja potrebnih medbančnih virov na mednarodnem denarnem trgu.

Ob tem ne izključujejo možnosti, da bi predlagani davek na finančne storitve - kot vsak posredni davek - banke "prenesle" na končne potrošnike.

Nasprotovanje načrtovani uvedbi davka na finančne storitve so že izrazili v Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov, v Banki Slovenije pa so prepričani, da so trenutne gospodarske razmere neprimerne za dodatno obremenjevanje bank.

Davek na finančne transakcije bo 6,5-odstotni
Finančni minister Janez Šušteršič je prejšnji teden dejal, da vlada načrtuje dodatno obremenitev finančnega sektorja - po vzoru obdavčitve zavarovalnih storitev bo predlagala uvedbo 6,5-odstotnega davka na vse finančne storitve, ki so zdaj oproščene DDV-ja in davka na zavarovalne posle. Z zakonom želi vlada zagotoviti enakomernejšo obdavčitev finančnega sektorja v primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji, ki so že zdaj obremenjeni s posrednimi davki, in zagotoviti dodatna sredstva za financiranje javne porabe, kot je opredeljena v predlogu državnega proračuna za leti 2013 in 2014.

Obdavčeno dajanje posojil, vse transakcije, menjava valut ...
Obdavčeni bi bili dajanje posojil v denarni obliki, posredovanje pri sklepanju teh poslov, upravljanje kreditov, izdajanje kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev ter upravljanje kreditnih garancij s strani kreditodajalca. Če bo zakon sprejet, bodo obdavčene tudi vse druge transakcije v zvezi z depoziti in tekočimi oz. transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov in faktoringa.

Poleg tega bi bile s 6,5-odstotno stopnjo obdavčene transakcije v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo, razen bankovcev in kovancev, katerih prodajna cena je določena na podlagi njihove vrednosti kot zbirateljskega predmeta ali na podlagi vrednosti kovine, iz katere so izdelani.

Obdavčenje je predvideno tudi za transakcije, vključno s posredovanjem (razen upravljanja, hrambe, investicijskega svetovanja in storitev v zvezi s prevzemi), z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z dokumenti o lastninski pravici na blagu in pravicami in deleži. Obdavčeno naj bi bilo tudi upravljanje investicijskih skladov.

Davek bodo plačevali vsi - od bank do finančnih institucij
Omenjeni davek bodo morali plačevati vsi, ki na območju Slovenije opravljajo finančne storitve, za katere je po zakonu predvidena obdavčitev. Gre za banke, druge finančne institucije in druge osebe, ki izvajajo finančne storitve, vključno s podružnicami tujih bank in poslovnimi enotami tujih pravnih oseb v Sloveniji in vključno s tistimi tujimi osebami, ki lahko opravljajo finančne storitve neposredno.