V skladu s kodeksom upravljanja javnih delniških družb bi namreč moralo vmes miniti šestmesečno obdobje ohlajanja. Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) je priporočilo za obdobje ohlajanja vključil v načelo Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki velja od začetka letošnjega leta. "S tem smo poskrbeli za prihodnja razkritja glede (ne)spoštovanja te določbe v javnih delniških družbah, med katerimi so tudi družbe s kapitalsko naložbo države," so sporočili.
Takšen primer slabe prakse so zaznali oktobra 2020 in nato izdali stališče, v katerem so poudarili, da je za kandidaturo funkcionarja potrebna enaka strogost glede upoštevanja šestmesečnega obdobja ohlajanja od prenehanja prejšnje funkcije in nezdružljivosti funkcij, kot to velja za člane nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države. Marca lani so s tem seznanili Slovenski državni holding (SDH) in ga pozvali k dopolnitvi ustreznih aktov.
SDH je po njihovih navedbah v odgovoru ugotovil, da je treba problematiki nezdružljivosti funkcij kandidatov za člane poslovodstev družb s kapitalsko naložbo države posvetiti še dodatno pozornost in da bodo zato ob temeljitejši vsebinski prenovi kodeksa SDH-ja vzeli v razmislek vse vidike v zvezi z izbiro članov poslovodstev družb v upravljanju SDH-ja. A to se v zadnjem letu dni ni zgodilo, so opozorili v ZNS-ju in spomnili na primer iz lanskega novembra, ko je bil v upravo Luke Koper neposredno imenovan državni sekretar Robert Rožac.
Kot so obrazložili v ZNS-ju, je pri neposrednem prehodu državnih funkcionarjev na poslovodne funkcije v državnih družbah, torej brez upoštevanja varovala šestmesečnega obdobja ohlajanja od prenehanja funkcij, velika verjetnost za nastanek okoliščin, ki v postopku imenovanja novega člana organa vodenja vplivajo na objektivno presojo članov nadzornega sveta, saj so ti lahko predmet političnega vplivanja na njihovo neodvisno odločanje.
Obstaja velika verjetnost kupčevanja pri zaposlovanju teh oseb na račun upoštevanja najvišjih poklicnih meril in nezmožnost upravljanj tveganj, ki izhajajo iz nasprotja interesov v povezavi z obstoječimi funkcijami takšnih kandidatov. Po imenovanju teh oseb v organe vodenja družb pa obstaja tudi velika verjetnost za nastanek okoliščin, ki predstavljajo politično vplivanje nanje in na njihove vodstvene odločitve, kar povečuje korupcijska tveganja in jim otežuje izogibanje kakršnemu koli nasprotju interesov v družbi, so poudarili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje