V enem izmed osrednjih člankov je Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) ob razkritju vloge Luksemburga tokrat razgalil tudi vlogo velikih imen računovodstva za mednarodne korporacije. Izkazalo se je, da so zgoraj omenjeni "veliki 4" pravzaprav arhitekti offshore sistema ter milijardnih transakcij znotraj korporacij, ki države prikrajšujejo za ogromne vsote davkov.
Čeprav so bila omenjena štiri podjetja že večkrat predmet različnih preiskav, so se iz njih izvila z le nekaj večjimi praskami, ki pa niso okrnile njihove sposobnosti, da postanejo še večje. Zato se je v zadnjem desetletju preiskav in pravnih bitk že postavilo vprašanje, ali oblasti tudi ta podjetja obravnavajo kot prevelika, da bi si pristojni organi upali sprejeti takšno odločitev, ki bi jih lahko pripeljala do poslovne smrti.
In ta podjetja so velika. Skupaj po svetu zaposlujejo več kot 700.000 ljudi in letno ustvarijo okoli 100 milijard dolarjev (približno 80 milijard evrov) prihodkov. Se pravi več kot dvakrat več, kot letno uspe ustvariti Slovenija.
Pojav vrtljivih vrat tudi v računovodskih podjetjih
Velikim računovodskim podjetjem je prav tako uspelo pridobiti poglobljeno znanje o delovanju vlad in sprejemanju zakonodaje, saj so, paradoksalno, prav ta podjetja tista, ki vladam svetujejo pri pripravi zakonodaje, ki naj bi se spopadala z odlivi korporativnih dobičkov v davčne oaze.
Z močnimi političnimi povezavami ter velikim finančnim zaledjem pa jim je seveda prek lobiranja uspelo sprejeti takšne zakone, ki so njim in njihovim strankam v korist. Tako so velika računovodska podjetja npr. lobirala proti predlogom, ki bi vladam dali več pristojnosti pri terjanju informacij o delovanju korporacij na svetovni ravni. Ob tem kritiki poudarjajo, da je tudi tukaj prisoten pojav "vrtljivih vrat", ki je močno prisoten že v bančništvu, kjer se zaposleni velikih računovodskih podjetij zaposlijo v enem izmed državnih organov in se nato vrnejo k svojemu staremu delodajalcu.

A čeprav se omenjena podjetja vsakič znova branijo, da so vsa njihova dejanja zakonita, pa vsa skrivnostnost glede njihovega delovanja nad vsem skupaj v najbolj milem primeru postavlja velik vprašaj. ICIJ tako v članku izpostavlja, da drži, da so dogovori, ki jih davčna oblast Luksemburga sklene s korporacijami, povsem zakoniti z vidika zakonodaje Luksemburga. A takšno dojemanje ne drži za davčne organe drugih držav. Pravna praksa iz ZDA namreč kaže, da se tudi velika računovodska imena zavedajo, da bi bilo lahko premetavanje dobičkov po davčnih oazah označeno kot nezakonito.

Ko kazni ne prestrašijo
Vendar se s tem očitno ne obremenjujejo preveč. Preiskava ameriškega senata je namreč pokazala, da je zaposleni v KPMG-ju svojega delodajalca nagovarjal k temu, naj ne upošteva določenih pravil ameriškega IRS-ja, saj bi jih to, po njegovih izračunih, na 100.000 dolarjev (80.000 evrov) stalo le 14.000 (11.000 evrov) dolarjev v kaznih.
Največjim računovodskim imenom se je ob tem, prek učinkovitega trženja, uspelo pozicionirati tudi kot preventivni člen, ki podjetjem pomaga, da se izognejo podkupovanju in podobnemu neželenemu obnašanju ter s tem razširiti svoj obseg poslovanja z golega računovodstva in t. i. "davčne optimizacije". Očitki, ki pri tem letijo na ta podjetja, med drugim vključujejo, da pristojnim organom oddajo zvodenela poročila o dejanskem delovanju svojih strank. Vendar so kazni še vedno relativno mile.
Težava celotnega sveta
O težavah, ki jih predstavlja vloga velikih računovodskih podjetij, smo se pogovarjali tudi s slovenskim preiskovalnim novinarjem Blažem Zgago, članom ICIJ-a iz Slovenije, ki sodeluje pri preiskavi. Po njegovih besedah imajo sicer največje proračunske izgube zaradi izogibanja plačevanja davkov velikih korporacij ZDA in Velika Britanija, od koder tudi prihajajo največja podjetja s seznama uporabnikov storitev računovodskih podjetij.
A težava izogibanja korporacij plačevanju davkov zadeva vse, saj se breme vzdrževanja države in njenih javnih storitev, kot so izobraževanje, zdravstvo in infrastruktura, tako v veliki meri prenese le na večinsko prebivalstvo, četudi njene storitve in infrastrukturo uporabljajo tudi velika podjetja.
Vprašanje davkov je prav tako postalo izredno občutljiva tema v krizi, po kateri so bogati postali še bogatejši, revni pa še revnejši, ti pa so obsojeni le na varčevalne ukrepe, revščino, bedo in vitko državo, ki jo promovirajo najbogatejši in tisti pomočniki, tudi iz Slovenije, ki za drobtinice z njihove mize, spodbujajo opustošenje države, njenih javnih storitev in celotnih nacionalnih gospodarstev, je opozoril.
Država ali korporacija - kdo bo vladal?
Razkritja iz Luksemburga kažejo, da gre za svetovno sistemsko težavo, saj so mednarodne korporacije postale vplivnejše od držav. S podružnicami v številnih delih sveta in kapitalom, ki presega bruto domače proizvode celotnih držav, so korporacije uspele vzpostaviti ureditev, v kateri se lahko učinkovito in povsem zakonito izogibajo plačilu davkov, je ocenil Zgaga.
Pri tem je pomoč štirih največjih revizijskih in svetovalnih družb - PriceWaterhouseCoopers (PWC), KPMG, Deloitte in Ernst & Young - velikega pomena, saj korporacijam ponujajo celovito "storitev", torej vodijo njihova knjigovodstva, revidirajo njihovo poslovanje in ne nazadnje predlagajo učinkovite sheme za izogibanje plačila davkov, je dejal.
Obenem je izpostavil, da med obravnavanimi dokumenti manj kot tretjina dokumentov o poslih, ki jih je sklenil PWC, vsebuje konkretne zneske obsega poslovanja, ki so jih podjetja uspela preusmeriti v Luksemburg.
"Tega je bilo okoli 217 milijard dolarjev (174 milijard evrov). Če ekstrapoliramo, to pomeni vsaj 600 milijard dolarjev (480 milijard evrov). Ob tem pa gre samo za eno izmed velikih štirih revizijskih družb. Koliko denarja se prek Luksemburga prelije prek družb KPMG, Deloitte in Ernst & Young ostaja še neznano, zelo verjetno pa lahko govorimo o znesku, ki presega tisoč milijard evrov. Znesek neplačanih davkov v državah, kjer mednarodne korporacije ustvarjajo dobičke, gre torej v milijarde evrov.
Davčna stopnja na dobiček pravnih oseb znaša v Luksemburgu uradno 29 odstotkov, dokumenti ICIJ-a pa kažejo, da so nekatere korporacije v Luksemburgu plačale manj kot odstotek, v drugih državah pa nič. Očitno sloviti rek Benjamina Franklina, da so v življenju gotovi le smrt in davki, ne drži za vse. Če drži, da posamezniki lahko umrejo, to za plačilo davkov ne velja več. Živimo v svetu, ki so si ga najbogatejši uspeli oblikovati po lastnih željah in podobi," je pripomnil.
Juncker bo ukrepal proti svoji domovini in delu?
Na vprašanje, ali ni torej perverzno, da iste organizacije, proti davčnim shemam katerih se vlade bojujejo, pomagajo pripravljati zakonodajo, ki naj bi preprečila njihovo jedro poslovanja, je odgovoril pritrdilno. "Kmalu se bo pokazalo, ali se bo največjim državam, ki izgubljajo davke in klestijo javne storitve za državljane, uspelo dogovoriti za spremembo sistema in vzpostaviti bolj pravično davčno ureditev, ali se bomo morali sprijazniti s tem, da so oblast na svetu prevzele multinacionalke," je opozoril.
Pri tem je spomnil, da se Evropska komisija (EK) že ukvarja s sporazumi, ki sta jih z Luksemburgom sklenila Fiat in Amazon, kakšen bo izid, pa še ni znano. Prav ta dva primera, v katerih Luksemburg EK-ju ne želi izročiti dokumentov, sta tudi med dokumenti ICIJ-a.
Hkrati je treba spomniti, da je bil trenutni predsednik EK-ja Jean-Claude Juncker 18 let luksemburški premier, zato so se takoj pojavila vprašanja o njegovi primernosti za vodenje komisije. Predstavnica EK-ja za stike z javnostmi Margaritis Schinas sicer ni želela komentirati, ali je bil Juncker seznanjen s temi dogovori med podjetji in državo.
Je pa pojasnila, da v EK-jevi preiskavi Luksemburga ne bo sodeloval, a se tudi ne bo vzdržal pri končni odločitvi. Ob tem je Zgaga pristavil, da člani ICIJ-a nadaljujejo nadaljnje preiskave dokumentov, tako da lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo nova razkritja iz t. i. Lux Leaksa.