Northvolt sta leta 2016 ustanovila nekdanja vodilna uslužbenca ameriškega proizvajalca električnih avtomobilov Tesla ob pomoči družbe tveganega kapitala Vargas Holding. Leta 2017 se je podjetje iz SGF Energy preimenovalo v Northvolt in prejelo prvi 12 milijonov dolarjev lastniškega kapitala. Foto: Reuters
Northvolt sta leta 2016 ustanovila nekdanja vodilna uslužbenca ameriškega proizvajalca električnih avtomobilov Tesla ob pomoči družbe tveganega kapitala Vargas Holding. Leta 2017 se je podjetje iz SGF Energy preimenovalo v Northvolt in prejelo prvi 12 milijonov dolarjev lastniškega kapitala. Foto: Reuters

Decembra leta 2021 je s severa Švedske prišla razveseljiva novica za takrat hitro rastočo industrijo električnih vozil in za prizadevanja Evrope po neodvisnosti na področju, kjer so jo prehitevali azijski in ameriški tekmeci.

Švedski proizvajalec baterij za električna vozila Northvolt je sporočil, da je v svoji tovarni Northvolt Ett (Northvolt Ena) v mestu Skelleftea sestavil svojo prvo baterijsko celico, za katero so dejali, da je prva tovrstna celica, ki jo je oblikovalo, razvilo in sestavilo evropsko baterijsko podjetje.

Northvolt je dosežek označil za "novo poglavje v zgodovini evropske industrije", saj je po njihovih besedah prva litij-ionska baterijska celica predstavljala mejnik, za katerega si je družba prizadevala vse od leta 2017, ko je oznanila gradnjo gigatovarne in raziskovalnega centra tik pod severnim tečajnikom.

"Prva celica predstavlja zgolj začetek. V prihodnjih letih se veselimo, da bo Northvolt Ett močno povečal svoje proizvodne zmogljivosti in tako omogočil evropski prehod na čisto energijo," je ob tem dejal izvršni direktor in soustanovitelj Northvolta Peter Carlsson.

Le tri leta kasneje so od velikopoteznih načrtov ostala le neizpolnjena pričakovanja in v petek se je moral Carlsson posloviti s čela družbe, potem ko je po propadu poskusov reševanja v četrtek Northvolt v ZDA zaprosil za zaščito pred upniki v skladu z 11. poglavjem ameriške zakonodaje o stečajih.

Septembra je Northvolt ob odpustitvi 1600 zaposlenih na Švedskem ustavil širitev svoje tovarne Northvolt Ett v Skelleftei. Čeprav se je takrat pohvalil, da mu je v tovarni uspelo izdelati 60.000 baterij v enem tednu, pa je to le majhen delček zmogljivosti tovarne. Foto: Reuters
Septembra je Northvolt ob odpustitvi 1600 zaposlenih na Švedskem ustavil širitev svoje tovarne Northvolt Ett v Skelleftei. Čeprav se je takrat pohvalil, da mu je v tovarni uspelo izdelati 60.000 baterij v enem tednu, pa je to le majhen delček zmogljivosti tovarne. Foto: Reuters

Od zvezde ostal kup dolgov

Podjetje za razvoj in izdelavo baterij za električna vozila, katerega slogan je bil "pošljimo nafto v zgodovino", je imelo v četrtek na svojem računu le še 30 milijonov evrov, kar je dovolj le za teden dni delovanja.

Od svoje ustanovitve leta 2016 je Northvolt, kjer sta vsak s po petino delnic največja lastnika nemški avtomobilski velikan Volkswagen in investicijski sklad Goldman Sachs, z napovedmi o proizvodnji "najbolj zelene baterije na svetu" zbral več kot deset milijard dolarjev v obliki lastniškega kapitala, posojil in javnega financiranja.

A Northvolt se je v le nekaj mesecih iz najbolj perspektivnega evropskega proizvajalca v ključni industriji za energetski prehod spremenil v močno zadolženo podjetje, ki se je spopadalo s težavami v proizvodnji, pomanjkanjem sredstev in izgubo strank.

Do danes so dolgovi podjetja s 6600 zaposlenimi v sedmih državah narasli na vrtoglavih 5,8 milijarde dolarjev, pri čemer po besedah Carlssona potrebuje od 1 do 1,2 milijarde dolarjev novih sredstev za prestrukturiranje in ponovni zagon poslovanja.

Kot poroča Reuters, ki se sklicuje na neimenovane vire v podjetju, so težave pri povečanju proizvodnje izvirale iz težav s stroji, neizkušenih delavcev in nerealnih ambicij. Pred tednom se je tako izvedelo, da glavna tovarna na severu Švedske ni dosegla nekaterih internih ciljev in je tudi zmanjšala proizvodnjo.

"Če pogledamo nazaj, smo bili preveč ambiciozni glede roka, v katerem bi jih lahko dosegli," je glede zastavljenih proizvodnih ciljev ob odstopu priznal tudi Carlsson, a dodal, da si prizadevajo za izboljšanje proizvodnje.

Velik udarec za Northvolt je bila prekinitev dve milijardi evrov vredne pogodbe z BMW-jem letos junija, za kar naj bi bile vzrok zamude pri dobavah in kakovost izdelkov. Foto: Reuters
Velik udarec za Northvolt je bila prekinitev dve milijardi evrov vredne pogodbe z BMW-jem letos junija, za kar naj bi bile vzrok zamude pri dobavah in kakovost izdelkov. Foto: Reuters

"Kitajska deset let pred Zahodom"

V zadnjih letih je bil Northvolt na čelu evropskih zagonskih podjetij, ki so vložila na desetine milijard dolarjev v projekte za pomoč avtomobilskim proizvajalcem pri opuščanju motorjev na notranje zgorevanje in prehodu na električna vozila.

Toda rast povpraševanja po električnih avtomobilih je počasnejša, kot so bila pričakovanja in predvidevanja mnogih v avtomobilski industriji, poleg tega pa se evropski proizvajalci ne morejo kosati s tekmeci na Kitajskem, ki je prevzela vodilno vlogo in po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) nadzoruje že 85 odstotkov svetovne proizvodnje baterijskih celic.

"Kitajci so pri baterijah deset let pred Zahodom," je bil jasen ustanovitelj svetovalne družbe Palmer Automotive Andy Palmer, ki je za Reuters pojasnil, da velika težava ostaja sama izdelava baterij. "Baterij ni lahko izdelati in Northvolt ni zadovoljil pričakovanj svojih strank po dobavah, kar postavlja pod vprašaj upravljanje," je dejal.

Tudi avtomobilski strokovnjak Daniel Harrison iz medijske hiše Ultima Media je prepričan, da je zlom Northvolta pokazal na tehnološko prednost kitajskih proizvajalcev, ki proizvajalcem električnih avtomobilov lahko dobavijo najboljše in najcenejše baterije, s tem pa prispevajo k privlačnejšim izdelkom za kupce.

"Zato bo nov igralec na razmeroma novem trgu, kot je bil Northvolt, vedno imel težave pri sklepanju dogovorov o dobavah avtomobilskim proizvajalcem," je dejal za kitajski CGTN.

Harrison sicer meni, da razmere še niso tako resne, kot mogoče mislijo številni, saj zaščita pred stečajem po 11. poglavju omogoča nadaljnje delovanje in prestrukturiranje podjetja, s čimer lahko dobijo nove finančne spodbude. Gre pa po njegovem mnenju vsekakor za korak nazaj za podjetje in njegove ambicije. "To ne pomeni konec, je pa zagotovo skrb vzbujajoč razvoj dogodkov, še posebej v kombinaciji z odstopom izvršnega direktorja dan po razglasitvi zloma," je pojasnil.

Pri Northvoltu upajo, da bo prestrukturiranje zaključeno v prvem četrtletju leta 2025, kar bi omogočilo nadaljevanje proizvodnje. Foto: Reuters
Pri Northvoltu upajo, da bo prestrukturiranje zaključeno v prvem četrtletju leta 2025, kar bi omogočilo nadaljevanje proizvodnje. Foto: Reuters

Velik del vzroka za zlom Northvolta vidi Harrison v splošnem padcu prodaje električnih avtomobilov, zlasti v Evropi in Nemčiji, sploh zato, ker so bile velike naložbe vezane na eksponentno povečanje obsega proizvodnje, kar pa se ni uresničilo zaradi upada povpraševanja.

Evropa potrebuje razmislek

Nekateri so prepričani, da bi morala Evropa storiti več za privabljanje naložb in podpiranje zagonskih podjetij, ki se trudijo zmanjšati zaostanek za kitajskimi proizvajalci baterij, kot sta CATL in BYD.

"Evropa mora znova premisliti, kako podpira nastajajoči sektor, preden Kitajska prevzame celotno vrednostno verigo zaradi pametnega načrtovanja," je dejal James Frith iz evropske podružnice ameriške investicijske družbe Volta Energy Technologies, ki je specializirana za baterije in tehnologijo shranjevanja energije.

Od skoraj šest milijard dolarjev dolga jih Northvolt približno 313 milijonov dolguje Evropski investicijski banki (EIB), katere podpredsednik Thomas Östros je dejal, da so bili konstruktiven partner švedskemu podjetju, vendar morajo zaščititi interese EIB-ja in EU-ja.

"Še vedno velja, da ima Evropa strateški interes za evropsko industrijo baterij za električne avtomobile, zato bomo zelo pozorno spremljali razvoj dogodkov. Vendar pa je še veliko prezgodaj, da bi lahko govorili o tem, kakšen bo izid," je dejal.

"Osebno je to čustven dan," je dejal Carlsson od odstopu in dodal, da je na Northvolt gledal kot na svojega otroka. Foto: Reuters

Carlsson je ob odhodu s položaja izrazil skrb, da Evropa opušča svoje sanje o tekmovanju s Kitajsko, ob tem pa dejal, da bo Evropa čez 20 let obžalovala, če se bo umaknila.

Švedska vlada je že večkrat dejala, da ne namerava prevzeti deleža v Northvoltu in na tak način pomagati pri njegovem reševanju, kar je pred dnevi znova potrdila ministrica za energijo in industrijo Ebba Busch.

Na omrežju X je zapisala, da bo vlada še naprej podpirala industrijo baterij za električna vozila in zeleni prehod, ob tem pa izrazila upanje, da bo prestrukturiranje pomagalo rešiti Northvolt. Da vlada ne načrtuje reševanja zadolženega podjetja, je potrdil tudi švedska finančna ministrica Elisabeth Svantesson.

Kot je povedal Carlsson, trenutno le ena proizvodna linija v glavni tovarni v Skelleftei, ki je edina obratujoča Northvoltova tovarna baterij, zagotavlja končne izdelke za končnega uporabnika. Gre za proizvajalca tovornjakov Scania, ki je med njegovimi večjimi kupci in je Northvoltu prejšnji teden tudi posodil sto milijonov dolarjev za podporo nadaljevanju proizvodnje. Medtem potekajo dela na dveh drugih proizvodnih linijah v švedski tovarni, da bi omogočili dobave Porscheju in Audiju.

Northvolt je v četrtek sporočil, da išče partnerje za prestrukturiranje in vrnitev k dolgoročni vzdržnosti, vključno z dokončanjem dveh velikih tovarn baterij v Nemčiji in Kanadi. Ti dve tovarni se sicer financirata ločeno in nista del postopka iz 11. poglavja o stečajih, je v izjavi poudarilo vodstvo podjetja, ki pa je že septembra oznanilo, da bi se lahko gradnja zavlekla.

Rast evropskega trga električnih vozil se je znatno upočasnila, višje obrestne mere in znižanje državnih subvencij pa so potrošnike prisilile, da se raje odločajo za hibride ali bencinske avtomobile. Foto: EPA
Rast evropskega trga električnih vozil se je znatno upočasnila, višje obrestne mere in znižanje državnih subvencij pa so potrošnike prisilile, da se raje odločajo za hibride ali bencinske avtomobile. Foto: EPA

Skoraj milijarda evrov pomoči za tovarno v Nemčiji

Za gradnjo nemške tovarne (Northvolt Drei) pri mestu Heide v severni zvezni deželi Schleswig-Holstein je še letos januarja Evropska komisija odobrila 900 milijonov evrov vredno državno pomoč v okviru lani vzpostavljenega sistema, s katerim želi Bruselj preprečiti evropskim podjetjem selitev proizvodnje v ZDA, za kar Washington v okviru zakona o zmanjšanju inflacije (IRA) ponuja obsežne subvencije.

Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je ob tej priložnosti dejala, da bi se projekt verjetno preselil na drugo stran Atlantika, če ne bi bil deležen državne pomoči. Nemška vlada in vlada zvezne dežele Schleswig-Holstein z zeleno lučjo v Bruslju projekt subvencionirata v višini približno 700 milijonov evrov, z jamstvom za dodatnih 202 milijona evrov.

Po takratnih ocenah je naložba v Northvolt Drei vredna 4,5 milijarde evrov in naj bi ustvarila 3000 delovnih mest, medtem ko naj bi tovarna polno zmogljivost dosegla leta 2029.

Negotovost glede gradnje tovarne v Nemčiji še poslabšuje že tako črnoglede napovedi v Evropi, kjer je letos že najmanj osem podjetij preložilo ali opustilo projekte izdelave baterij za električna vozila na evropskih tleh.

Med tistimi, ki so potegnili zavoro, je tudi skupna družba ACC, ki je nastala ob podpori avtomobilskih proizvajalcev Stellantis in Mercedes. Junija je tako ACC ustavil gradnjo tovarn v Nemčiji in Italiji, saj se je podjetje preusmerilo na cenejše baterije zaradi padca povpraševanja po električnih avtomobilih. Kot so sporočili, morajo razviti poceni baterije za cenejša električna vozila, zato pripravljajo novo industrijsko časovnico.

Stellantis se je hkrati s kitajskim podjetjem CATL, ki je največji proizvajalec baterij na svetu, dogovoril za izgradnjo tovarne litij-železo-fosfatnih (LFP) baterij v Evropi. Evropski proizvajalci so namreč pod pritiskom kitajskih avtomobilskih podjetij, ki večinoma uporabljajo cenejše LFP baterije, kar znatno zniža stroške njihove proizvodnje.

Švedski proizvajalec tovornih vozil Scania, ki spada v skupino Volkswagen in je bil med glavnimi strankami Northvolta, želi, da bi do leta 2030 polovico prodaje predstavljali električni tovornjaki, čeprav je trenutno njihov delež manj kot en odstotek. Foto: Reuters
Švedski proizvajalec tovornih vozil Scania, ki spada v skupino Volkswagen in je bil med glavnimi strankami Northvolta, želi, da bi do leta 2030 polovico prodaje predstavljali električni tovornjaki, čeprav je trenutno njihov delež manj kot en odstotek. Foto: Reuters

Adut Evrope v tekmi s Kitajsko ali slaba ideja?

Northvolt je stavil na baterije iz stoodstotno recikliranega niklja, mangana in kobalta, ki so energetsko in tehnološko zahtevnejše, s tem pa tudi dražje od LFP-baterij, čeprav so okoljske koristi večje in zmanjšujejo odvisnost od rudarjenja dragocenih kovin.

Kot navaja portal Politico, je podjetju uspelo ustvariti baterijo za električna vozila brez litija in drugih ključnih surovin, ki jih nadzoruje Kitajska, vendar je naletelo na težave s prevelikimi izdatki, upravljanjem in proizvodnjo.

Cornel Ban, izredni profesor na poslovni šoli v Københavnu, kjer preučuje naložbe v električna vozila na Kitajskem, je za bruseljski portal dejal, da se kitajski avtomobilski strokovnjaki čudijo evropskim voditeljem, ker so pripravljeni pustiti propasti Northvolt, saj je bil po njegovih besedah evropski adut v tekmi s Kitajsko.

Raziskovalec pri Evropskem svetu za zunanje odnose (ECFR) Mats Engström je še pred začetkom postopkov za zaščito pred stečajem v pogovoru v začetku oktobra za Guardian dejal, da bo propad Northovlta zagotovo politični problem za švedsko in nemško vlado, pa tudi za Evropsko komisijo, ki je vse te načrte podpirala.

Po njegovih besedah morebitni propad podjetja ne bi pomenil neuspeha zelene industrijske politike, ampak je bolj pokazatelj zahtevnosti obsežne proizvodnje baterijskih celic, s katero na Švedskem nimajo izkušenj, kot jih imajo na primer pri železarstvu ali jeklarstvu.

Vseeno je kriza Northvolta "kruta prebujenje" za švedske načrte zelenega prehoda in zeleni dogovor Evropske unije. Kolumnist švedskega poslovnega tednika Affärsvärlden Christian Sandström je dejal, da to pošilja tudi slab signal množici zelenih podjetij, ki so se v zadnjih letih odprla na severu Švedske.

"Razdeljevanje poceni državnega denarja kapitalistom, ki pravijo, da bodo rešili svet z ustanavljanjem tovarn na podeželskem severu, kjer primanjkuje kvalificirane delovne sile, morda vendarle ni bila tako dobra ideja," je bil kritičen za Guardian.

Sorodna novica Bo Maroko postal most do evropskega in ameriškega trga za kitajske električne avtomobile?

Njegovim kritikam se je pridružil tudi Jonas Algers z oddelka za študije okoljskih in energetskih sistemov na univerzi v Lundu, ki je dejal, da je vsakomur všeč zamisel o elegantnem zagonskem podjetju s karizmatičnim direktorjem in domišljenimi predstavitvami, ki obljubljajo, da bodo revolucionarno spremenile sektor.

"A navsezadnje, če želite zgraditi ogromno in največjo tovarno v Evropi, je potrebno veliko delavcev, ki jih je treba uskladiti, potrebna je obsežna gradnja, ki jo je treba izvesti na varen način, in potrebni so znanje ter tehnologije, ki jih je treba razviti. Nič od tega ni preprosta naloga," je opozoril.

Carlsson je krivdo za težave v podjetju pripisal zagonu novih proizvodnih obratov z inovativno tehnologijo. "Ko začneš z novim izdelkom, postaviš novo tovarno in zaposliš nove delavce, sprejmeš velik izziv," je dejal po odstopu s položaja izvršnega direktorja.

Tom Johstone, ki je po njegovem odhodu začasno prevzel vodenje Northvolta, je prepričan, da ni vse izgubljeno in da prestrukturiranje prinaša nove priložnosti. "Ta pomembni korak bo Northvoltu omogočil, da nadaljuje svoje poslanstvo vzpostavitve domače, evropske industrijske baze za proizvodnjo baterij," je bil optimističen kljub težavam nekoč velikega upa evropske zelene industrije.