Amazonovo skladišče v Bessemerju. Foto: AP
Amazonovo skladišče v Bessemerju. Foto: AP

Glasovanja se je udeležila le dobra polovica izmed 5800 zaposlenih delavcev. 1798 jih je glasovalo proti in 738 za priključitev sindikatu, 505 glasovnic je spornih oz. neveljavnih, poroča Guardian.

Sindikalni poraz končuje več mesecev trajajoče spore in razprave okrog delovnih pogojev pri Amazonu, ki je z več kot 800.000 zaposlenimi (za Walmartom) drugi največji zasebni delodajalec v ZDA. Glasovanje v Bessemerju je pritegnilo veliko pozornosti po ZDA, celo predsednik Joe Biden ga je prejšnji mesec označil za "vitalno pomembno odločitev".

Sindikalisti so upali, da bodo lahko v Alabami pridobili prve člane iz Amazonovih skladišč in sprožili nov val delavskega aktivizma. Idejo so podprli tudi številni demokrati na čelu z Berniejem Sandersom, pa tudi nekaj republikancev. Vendar je poraz izpostavil šibkost delavskega gibanja v ZDA, delnice Amazona pa so po porazu narasle za dodatnih 0,8 odstotka.

RWDSU: Amazon ustvaril ozračje zmede, prisile in strahu

Amazon ima po svetu okoli 175 skladišč. Delavci v evropskih izpostavah so večinoma povezani v sindikate, v ZDA pa (še) ne. Foto: Reuters
Amazon ima po svetu okoli 175 skladišč. Delavci v evropskih izpostavah so večinoma povezani v sindikate, v ZDA pa (še) ne. Foto: Reuters

Prizadevanja za ustanovitev sindikata delavcev Amazona je sicer sprožil ameriški sindikat delavcev v prodaji na drobno in debelo (RWDSU), ki napoveduje pritožbo, ker naj bi podjetje ustvarilo ozračje "zmede, prisile in strahu" pred posledicami glasovanja za sindikat. Amazon je navedbe zanikal in sporočil, da "trdo delajo, da bi prisluhnili pomislekom in napredovali", poroča BBC.

Amazon je ves čas trdil, da si večina zaposlenih ne želi sindikata, niti ga ne potrebuje. Podjetje naj bi delavcem že zagotavljalo številne ugodnosti in minimalno plačo 15 dolarjev. Nasprotovanja sindikatu nikoli niso skrivali – poskušali so prestaviti glasovanje, zahtevali glasovanje v živo, organizirali obvezne sestanke z zaposlenimi in plačevali objave v lokalnih medijih, poroča Guardian.

Tudi RWDSU je sicer skušal privabiti delavce z dolgotrajno kampanjo. Do konca lanskega leta naj bi tako pridobili 3000 podpisov podpore delavcev v Bessemerju, a so številni delovno mesto medtem že zapustili. Sindikaliziranje Amazonovih delavcev pa naj bi skušali v Alabami začeti zaradi specifične demografske strukture – kar 85 odstotkov zaposlenih je temnopoltih in več kot polovica žensk, piše BBC.

Gromozanska skladišča Amazona slab kraj za delavsko povezovanje

Tehtnico bi v korist Amazona nasproti sindikatu lahko nagnila tudi specifika dela v Amazonovih skladiščih, kjer ni prostora in časa za druženje in razpravljanje. Hale so pogosto velike za več nogometnih igrišč, zvok strojev preglasi glasove, medsebojna razdalja se je med pandemijo covida-19 še povečala, uporaba mobilnega telefona med delom ni dovoljena, navaja Reuters. "Več ur lahko delaš v skladišču, pa ne srečaš žive duše," je dejal eden izmed nekdanjih delavcev.

Delavci Amazona so se med pandemijo večkrat pritožili, da nimajo ustreznih pogojev za varno delo. Foto: Reuters
Delavci Amazona so se med pandemijo večkrat pritožili, da nimajo ustreznih pogojev za varno delo. Foto: Reuters
Sorodna novica Amazonovi dostavljavci tako zaposleni, da urinirajo v plastenke

Delavsko gibanje v podjetju najbogatejšega Zemljana?

Predsednik sindikata RWDSU Stuart Appelbaum kljub porazu ocenjuje, da je kampanja v Bessemerju ustvarila ključni trenutek. "Vdihnili smo življenje delavskemu gibanju in odprli vrata k organiziranju v Amazonu," je dejal za Reuters. "To je bila samo iskrica, ki bo začela požar po ZDA. Delavsko gibanje je živo," pa je optimističen delavec Amazona Emmitt Ashford.

Amazon se je od ustanovitve leta 1995 že velikokrat znašel na udaru kritik, da so zaposleni pod nenehnim nadzorom in pritiskom po izpolnjevanju težko dosegljivih kvot. Spletna prodaja se je sicer med pandemijo covida-19 še povečala – ustanovitelj Jeff Bezos pa je že četrto leto zapored najbogatejši Zemljan.