Generativna umetna inteligenca, primer je aplikacija Chat GPT, ob vseh prednostih prinaša tudi negativne posledice – kršenje zasebnosti in osebne integritete ter goljufije in dezinformacije, so poudarili v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

"Zavedati se moramo, da generativna umetna inteligenca lahko razširja popolnoma ponarejene vsebine, kar lahko vodi do krize zaupanja, saj ljudje ne bodo mogli vedeti, ali je slika, besedilo, zvok ali video resničen ali sintetičen," so podčrtali. Problematizirali so tudi velike porabe energije in drugih virov ob uporabi ali ustvarjanju te inteligence, kar da ima resne posledice za podnebje in okolje.

Potrošniške organizacije v EU-ju in ZDA zato po njihovih navedbah pozivajo, da morajo biti pravice potrošnikov v središču tako razvoja kot tudi izvajanja generativne umetne inteligence.

"Na žalost pa nam je zgodovina že pokazala, da ne moremo zaupati velikim tehnološkim podjetjem, da bi tovrstne stvari popravila sama", so v ZPS-ju citirali direktorja digitalne politike pri Norveškem potrošniškem svetu Finda Myrstada.

Namestnica generalnega direktorja Evropske potrošniške organizacije Ursula Pachl je medtem pozvala, da potrebujemo zakonodajo o umetni inteligenci, ki bo čim bolj učinkovita v smislu zaščite potrošnikov pred škodljivo uporabo te tehnologije: "Institucije EU-ja pozivamo, naj se uprejo močnemu lobiranju velikih tehnoloških podjetij, ki si prizadevajo, da bi ublažili zaščito v nastajajočem zakonu."

V času, ko še čakamo na oblikovanje regulative, je bistvenega pomena, da se osredotočimo na ozaveščanje in opolnomočenje potrošnikov, pa verjame Petra Lovišček iz ZPS-ja.

"Stvari lahko rešujemo le z roko v roki, a zato morajo imeti ustrezni organi pregona vsa potrebna sredstva in pristojnosti za spremljanje tehnološkega razvoja in za ukrepanje proti podjetjem, ki uporabljajo generativno umetno inteligenco brez upoštevanja zakonodaje," so ob tem zapisali v ZPS-ju.

Različne potrošniške organizacije v takšnih okoliščinah pozivajo k okrepljeni zaščiti potrošnikov: vzpostavitvi splošne strategije pri uveljavljanju umetne inteligence, ki bi upoštevala najnovejša spoznanja in bi bila osredotočena na temeljne pravice ter ponujala stroge smernice za uporabo generativne umetne inteligence v javnem sektorju, ter k ustreznim predpisom, ki bi tudi v prihodnosti urejali podrobnosti v primerih, ko obstoječi zakoni ne zadostujejo.

Poziv pristojnim ministrstvom

V ZPS-ju se zavedajo, da bo, preden bomo dobili kakovosten mednarodni pravni okvir za zaščito potrošnikov na tem področju, preteklo več let, v tem času pa morajo po njihovem mnenju odločno ukrepati nacionalni organi.

Zato so na ministrstva za digitalno preobrazbo, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za gospodarstvo, turizem in šport poslali poziv k preiskavi generativne umetne inteligence, v vednost so ga posredovali tudi informacijskemu pooblaščencu.