Iz NLB-ja so prejšnji teden sporočili, da mora banka zato, ker Slovenija ni izpolnila prvotne zaveze Evropski komisiji za delno privatizacijo, do konca leta 2017 zapreti 15 poslovalnic. Večino bi jih zaprli že z decembrom, čemur pa so se ostro uprli župani občin, v katerih je načrtovano zaprtje poslovalnic. Kot so poudarili na skupni tiskovni konferenci v Črni na Koroškem, so odločeni vztrajati, da zaprtja ne bo.

Prepričani so, da je bila odločitev sprejeta izključno v Ljubljani, zato so še bolj razočarani in ogorčeni nad sklicevanjem na zaveze Evropski komisiji, so opozorili. Kot je dodala županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, namreč doslej nihče še ni videl dokumenta, ki bi izkazoval te zaveze, našli so le nekakšna priporočila banki k razmisleku o tem. Medtem pa vodstvo NLB-ja za pogovore z župani nima časa najmanj do 15. novembra, je dejala.

Ne glede na to pa meni, da bi se moral NLB pri odločitvi, katere poslovalnice zapreti, opirati na druga merila, in ne na donosnost posamezne poslovalnice. "Ne smejo na nas gledati kot na strošek," je dejala Lesjakova, ki se, tako kot tudi mnogi drugi župani, boji nadaljnjega zapiranja institucij, pomembnih za dostop do javnih storitev.

Župan občine Križevci Branko Belec je prepričan, da je najbolje, da se glede napovedanega zaprtja vsaj do prodaje NLB-ja, ki je v teku, nič ne zgodi. "Mogoče bo pa novi gospodar, novi lastnik drugače gledal na to poslovanje," je dejal.

Zaprtje poslovalnic kaže na odnos do decentralizacije
"Država bi morala svoja obmejna območja utrjevati, ne pa slabiti," je opozoril župan Občine Ormož Alojz Sok. Dejal je, da Slovenija ukinja marsikaj, medtem ko sosednje države tega ne delajo in, nasprotno, krepijo svoja obmejna območja. To je ponazoril s predstavitvijo vlaganj prek meje na Hrvaškem, spomnil pa je tudi na naložbe, ki jih Madžarska namenja svoji manjšini v Sloveniji. Menil je, da primeri, kot je ukinjanje poslovalnic NLB-ja, niso sporadični, ampak gre za sistemsko ravnanje. "Oblast se ne zaveda, kako pomembno je obdržati prebivalstvo ob meji," je dejal Sok.

Župan Občine Brežice Ivan Molan pa je začuden nad napovedjo zaprtja poslovalnice v Dobovi, kjer se krepi turizem, na poslovalnico pa so vezani tudi Slovenci, ki živijo čez mejo na Hrvaškem. Po njegovih besedah gre pri napovedih zaprtja za nadaljnjo centralizacijo Slovenije, ki je po njegovem mnenju ključni problem te države. Prepričan je, da se bo prav pri poslovalnicah NLB-ja pokazal odnos nove oblasti do decentralizacije Slovenije.

Zapirali bodo prenovljeno poslovalnico
Župan Občine Moravče, kjer je prav tako napovedano zaprtje edine banke, Martin Rebolj, se sprašuje, kje je tu racionalizacija, potem ko so poslopje tamkajšnje poslovalnice pred dvema letoma obnovili in dodatno zaposlovali. Župan Občine Ig Janez Cimperman pa ne obsoja NLB-ja, ampak državo, zato poziva predsednika vlade Marjana Šarca, naj zaprtje poslovalnic prepreči.

"Občine so tiste, ki vodijo razvoj Slovenije," je dejal župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin, ki od NLB-ja pričakuje, da postopku načrtovanega zaprtja nameni več časa. Sprašuje se, zakaj NLB ne zapre katere izmed poslovalnic v Ljubljani, kjer je hkrati še "morje drugih bank".

Župana Občine Borovnica Bojan Čebela pa je kot nerazumno ocenil napoved za zaprtje v njihovi občini, saj ima ta med slovenskimi občinami največji demografski prirastek, prav tako se v občini krepi gospodarska dejavnost. Da bodo vztrajali do konca, tudi s podpisi občanov, je napovedal tudi župan Žužemberka Franc Škufca, saj je NLB tam edina banka. Župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber pa se boji, da po zaprtju poslovalnice NLB-ja pri njih nove banke v občino ne bo.