Moj oče je bil vzorčni primer človeka, ki paliative ni potreboval. Nič ga ni bolelo, trpel pa je neznosne duševne bolečine. Teh mu niti psihiater ne bi mogel lajšati, saj so bili razlogi za bolečine popolnoma jasni. Oče je bil slep in gluh in obnemogel. Zdrav, pronicljiv duh, ujet v popolnoma sesutem telesu.

S pravno ureditvijo pravice do pomoči pri končanju življenja bi imel vsak človek možnost izbire, kar pomeni, da nihče nikogar v nič ne sili. Zdaj veljavna prepoved pomoči pa sili ljudi, da umirajo v bolečinah, in je nasilje nad človekom. Ki ga nekateri zagovarjajo samo zato, da bo podoba družbe, v kateri živijo, ostala nespremenjena, taka, kot so je navajeni, in da lahko zvečer zaspijo z zavedanjem, da stojijo na branikih civilizacije."

Andrej Pleterski, trojni doktor znanosti, se zavzema za pravno ureditev pravice do pomoči pri dokončanju življenja, še posebej po smrti očeta, zgodovinarja Janka Pleterskega, ki je svojo željo, da bi lahko uveljavil osebno pravico do smrti, zapisal tudi v pismu državnemu zboru. Večerova priloga V soboto.