Še vedno je na primer milijon ljudi, ki niso prejeli nadomestila za čakanje, potem so kakšne skupine, ki se počutijo izjemno zapostavljene, mislim predvsem na umetnike, ki se čudijo, zakaj so take omejitve glede njihovih dejavnosti še vedno v veljavi, medtem ko nadzorni organi na eno oko zamižijo pri množičnih zbiranjih na aperitivu v barih v Milanu ali plaži v Riminiju. Dejansko verjamem v to, da dokler je travma le kriza, se začne sebičnost, ko pa travma postane tako globoka, da ogrozi že vse, se prebudi širša družbena solidarnost.

Dopisnik RTV Slovenija iz Rima v intervjuju; MMC.