Morje kot življenjski prostor ponuja paleto različnih možnosti za raziskovanje. Morja in oceani prekrivajo ¾ zemeljskega površja, zato Zemljo imenujemo modri planet. Odpravimo se na križarjenje ...

Morje spreminja gladino
Pojavu, pri katerem morje spreminja gladino, rečemo bibavica ali plimovanje. Na plimovanje vode vpliva gravitacijska sila Lune in (v manjši meri) Sonca ter tudi drugi dejavniki, kot so razgibanost obale, vetrovi. V zalivu Fundy v Kanadi je razlika med plimo in oseko 20 metrov. Na Slovenski obali je ta razlika dosti manjša, samo kakšen meter.

Morja predstavljajo ogromen življenjski prostor za živa bitja
Ljudje imamo pljuča, s katerimi dihamo, večina morskih živali pa ima škrge. Ribe, kiti, tjuljni imajo noge in roke spremenjene v plavuti. Če pogledamo, kako so oblikovane naše noge in roke, niso najbolj primerne za plavanje. Če bi tekmovali z morskim psom na 100 metrov, vemo, kdo bi zmagal. Pa niti zadihal se ne bi preveč.

V morju je polno majhnih organizmov
Majhne morske organizme imenujemo plankton. Delimo ga na fitoplankton (rastlinski plankton) in zooplankton (živalski plankton). Fitoplankton je največji proizvajalec kisika na zemlji, saj ga proizvede več kot tropski deževni pragozd.

Življenje v globinah
Svetloba sega do 200 m globine. Tam še uspevajo alge, ki so hrana mnogim živalim. Če pa gremo globlje, na 1000 metrov globine, lahko srečamo orjaškega lignja.

V globinah živijo tudi ribe zelo nenavadnih oblik. Med njimi je riba, ki ima svetilko. V vabi ima bakterije, ki proizvajajo svetlobo. S svetlobo privablja druge ribe v past.

Lignji v plitvih vodah imajo črnilo, s katerim prestrašijo plenilca. Raki (kozice) pa imajo v globokih vodah neke vrste bleščilo. Tako fluorescentno se blešči, da zmede plenilca, rak pa odplava stran.

Kdo priplava na površje?
Večinoma so globokomorska bitja prilagojena na življenje v globinah in le redko pridejo na površje. Nekatere pa večrat priplavajo tudi višje. Eden takih je indijski brodnik (nautilus). Je zelo zanimiva žival. Njegova lupina spominja na hišo polža, dejansko pa je glavonožec, sorodnik lignjev in hobotnic.

Brodniki so se na Zemlji razvili pred 500 milijoni let in se v vsem tem času niso veliko spremenili. Njihove zanimive lupine hranijo tudi v piranskem Muzeju školjk.

Na žalost brodniki postajajo vedno redkejši, saj jih človek lovi zaradi lepih "hišic" in okusnega mesa. Ker se začnejo pariti šele po 15-ih letih, jih veliko ulovijo že pred to starostjo. Tako sploh nimajo možnosti poskrbeti za svoje potomstvo.