Kot da je vlada pred tem, od začetka pandemije, naredila vse prav in vse za zaupanje ljudi. Zdaj minister zdravja govori o "moralno-etičnem zlomu" družbe, pa je tudi sam soodgovoren, tudi za doslej edino znano smrt po cepljenju. A ima tudi on delno prav. Nekoč je veljalo: "Kogar hočejo bogovi uničiti, temu najprej vzamejo razum." Zdaj pa imajo destruktivno nerazumni v žepu več elektronske pameti, kot so jo imeli astronavti na Luni, a ne zaupajo nikomur, verjamejo v zarote ipd.

In protestirajo proti PCT-ju, kot da prav nizka precepljenost in visoka okuženost ne omogočata omejevanja ljube jim svobode. Človekove pravice da so ogrožene, kot da so pravice posameznika lahko absolutne in neomejene tudi v krizi, ko lahko le kolektivna odgovornost vseh sploh šele obnovi osnovno človeškost, družbenost.

Da gremo proti Bergamu, strašijo, a je slabše. Bergamo in Italija sta se lani česa naučila, mi pa ne, vsekakor ne tisti, ki ne verjamejo v covid in v cepljenje in tako delijo družbo ter krepijo oblast. Laibach je v časih totalitarizma pel: "Dopušča se vsa svoboda, oblast je pri nas ljudska." Da, dopušča se svoboda sebičnosti, neodgovornosti, nesolidarnosti do drugih, tudi hudo bolnih.

Tej svobodi vzklika vse prevelik del ljudstva. Protest proti demontaži pravne države, policije, javnih medijev itd. pa ostaja ostankom petkovih kolesarjev, dr. Mastnak jih precej povprek imenuje urbana elita. Bodo volitve v času epidemije res prinesle očiščenje in pomlajenje? Ali pa bo uspela taktika deli in vladaj, ki jo očitno ne dojema ne-cepljen, vsi-so- isti del naroda, ki je tudi ne-volivski. Odstotek necepljenih je namreč precej podoben odstotku neudeležbe na zadnjih volitvah. Lahko noč in srečno.