Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma. Poglejmo nekaj potencialni primerov, ki jih je razvil Strateški svet za eksperimentalni turizem, ki ga organiziramo v našem uredništvu. Svet je v skladu z uravnoteženo politiko naše medijske hiše povsem nepolitično in ideološko neodvisno telo. Zanima ga turizem, ne pa politika, kar pa ne pomeni, da ga ne zanima tudi politični turizem. In prav v tej smeri gre raziskovanje dobičkonosnosti nove normalnosti.

Prvi primer. Največji turistični potencial znotraj nove normalnosti imajo brez dvoma varde. Turisti potujejo v najbolj oddaljene kotičke sveta, da imajo priložnost videti oborožene civiliste in najrazličnejše milice. Z nekaj sreče so turisti tudi ugrabljeni in dejstvo, da imamo oborožene civiliste tu, v srcu Evrope, prinaša številne turistične možnosti. Prvič; do povsem spodobne ugrabitve oziroma nadlegovanja ali vsaj neupravičenega legitimiranja – kot v primeru francoskega turista – je mogoče pripotovati z avtom. Slovenija nudi tudi dovolj dobre hotele, s prihodom Michellina pa je postala tudi gastronomska destinacija. All inclusive paket, v katerem vas dopoldne vardist terorizira, oziroma za manj denarja samo uri v orožju, popoldne pa imate kosilo v vrhunski restavraciji, se zdi izjemna priložnost. Za tiste z debelejšo denarnico oziroma za najzahtevnejše goste, ki potrebujejo VIP obravnavo, pa lahko STO uredi celo srečanje s samim Šiškom. Za družine bi bil izjemno zanimiv in poučen ogled vardističnega tabora, kjer bi pač morali biti vardisti zaradi varnosti ograjeni. Prav tako bi na gospodarskem ministrstvu morali razmisliti, da bi tudi pri vardistih obstajala možnost koriščenja turističnega vavčerja. Normalno bi sicer bilo, da bi vardistom prenočišče z zajtrkom nudili policisti, a ker živimo v novi normalnosti bodo kot vse kaže vardisti v svojih taborih organizirali tako tečaje kot tudi prenočevanje za najrazličnejše pripadnike organov pregona.

To je naš prvi predlog za turistični vzpon nove normalnosti.

Druga priložnost, ki jo zdaj žalostno zamujamo, pa so petkovi protesti. Če bi bil to nenadzorovan in nasilen protest, bi okoli njega ne mogli splesti turistične zgodbe; vsaka manifestacija, ki ima redne in kakovostne ponovitve, pa si zasluži najmanj temeljit premislek o njenem turističnem potencialu. Sicer imajo v novi normalnosti proteste tudi drugod po Evropi, a ljubljanski potekajo v izjemno lepem okolju Plečnikovega mesta. Protesti, v katerih je sorazmerno malo ali nič razbijanja, pa nas uvršajo na protestni zemljevid Evrope kot zeleno in trajnostno naravnano destinacijo. Turist bi imel možnost proteste ne le opazovati, temveč v njih tudi sodelovati. S tem da bi mu lahko na agenciji ponudili udeležbo tako med rumenimi jopiči kot med kolesarji. Zaradi ekskluzive je aranžma med jopiči nekaj dražji, dobijo pa ob tem tudi Zdravljico, natisnjeno v štirih največjih evropskih jezikih. Če pa se odločijo za večinske proteste na kolesih, jim agencija omogoči električna kolesa. Lahko pa se turisti odpravijo na proteste tudi v lastni režiji; z urbano in s kolesi sistema Bicikelj, ki je med levimi anarhisti znan kot sposojevalnica koles z najbolj revolucionarnim nabojem.

Tretja turistična priložnost nove normalnosti pa se skriva v organiziranju Twitter tekem. Gre za povsem nov šport, ki je sicer množičen že danes, a je še zaprt med štiri stene. Slovenci pa bi ga lahko prvi komercializirali s tem, ko bi ga začeli prirejati na stadionih. Torej dve ekipi – ker šport še ni registriran pri MOK, ju imenujmo »leva« in »desna« – se srečata na Twitterju. »Levi« se zberejo, ob primerni varnostni razdalji in z maskami seveda, na stadionu Ljudski vrt, »desni« pa v Stožicah. Nato se začnejo na velika semaforja obeh stadionov projicirati Twitterjeva sporočila, ki samo tekmovanje že po nekaj izmenjavah pripeljejo do neverjetne napetosti in športnega vrelišča. Igra se zdi zanimiva in atraktivna tako za obiskovalce in navijače na stadionu, kot tudi za tiste pred televizijskimi sprejemniki. Tekmo s pomočjo VAR-a spremlja ustavno sodišče, tožilci pa nastopijo le v primeru neodločenega rezultata. Verjamemo, da bi se takšne tekme v Twitterju hitro razširile ne le v Sloveniji, temveč po številnih državah, ki se, tako kot Slovenci, te dni s težavo navajajo na novo normalnost.

Naslednji teden pa bomo razdelali še možnost, kako bi lahko spletna aplikacija za nadzor okuženih s covidom, posodobila, če že ne revolucionarno spremenila prastaro igro: Ti loviš!