Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval …

Ob tem se vedno najdejo nezadovoljneži, ki bi sproščali nekaj prej in nekaj pozneje, ob tem pa tudi verjamemo, da so v ideološko nesproščeni vladi pogledi na sproščanje zelo različni. Menda so zato dovolili jogo na prostem kot izjemno sproščujočo dejavnost in golf kot izredno nesproščeno dejavnost; tako lahko vlada z enim ukrepom zajame ves del sproščevalnega spektra.

Vendar v naši skromni redakciji kličemo: "Hura!" Ni pomembno, kdo, in ni pomembno, kako, le da so se sproščanja začela. Čeprav ni neke večje logike v tem, da odpiramo tovarne, knjižnice pa so še naprej zaprte. Hočemo povedati, da ostaja misterij, čemu je nekaj deset ljudi v knjižnici večje epidemiološko tveganje kot tisoč ljudi v tovarni … in ali je baratanje s kovinskim polizdelkom resnično varnejše od listanja knjige. Ampak kot rečeno, o tem bodo presodili strokovnjaki oziroma celo ustavno sodišče.

Sproščevalni ukrep, ki nas zanima danes, pa ne govori o nas le kot o vzornih karantencih, temveč priča o nas kot o narodu na splošno. Gre pa za dovoljenje za potovanja zunaj občine stalnega prebivanja z namenom obiska vikenda in s tem obiskom povezanih nujnih pomladanskih del.

Torej; čemu je ta ukrep tako zelo usoden za slovensko spopadanje z epidemijo? V bistvu je slovenska vlada povedala državljanom, da lahko od zdaj sproščeno in brez omejitev tacajo po državi. Čeprav se sliši ukrep še vedno vsaj malo restriktiven, nas v resnici povsem osvobaja nadležne karantene. Če lahko potujejo lastniki vikendov zunaj občine, pomeni, da lahko gremo vsi Slovenci kadar koli kamor koli. Zadeva je namreč ta, da ima vsak Slovenec vikend – stanovanje, nepremičnino, skedenj, uto, kozolec ali garažo, ki je praviloma nameščena zunaj občine prebivanja in je praviloma potrebna spomladanske pozornosti lastnika. Epidemiološka aritmetika za ukrepom je preprosta: dva milijona Slovencev ima v lasti šest milijonov nepremičnin in če odštejemo dojenčke in starostnike ter odmislimo nepremičnine, ki so komaj kaj več kot nadstreški, in vsem državljanom pripišemo stalno prebivališče, še vedno ostane dva milijona nepremičnin, ki so namenjene – recimo v duhu časa – za rekreacijo.

Obsedenost Slovencev z vikendi, počitniškimi stanovanji, zidanicami, brunaricami, opustelimi kmetijami, počitniškimi prikolicami, vrtnimi lopami in vrtički kar tako je dobro vidna šele zadnje desetletje … S tem, ko so postali letalniki s kamero cenovno dostopni, lahko na spletu s ptičje perspektive občudujemo pastoralno pokrajino tega neverjetnega koščka sveta – po katerem so kot mahni drekci-pekci posejane sedemdesetkvadratne nepremičnine slovenske nirvane.

Večina teh nepremičnin, načrtovanih kot dvodnevno pribežališče iz betonske džungle naših velemest, se pred lastnikovo upokojitvijo nadgradi v novo formo, imenovano "bivalni vikend", s čimer stanovanje ostane mladim, ki ga ali oddajajo turistom ali študentom.

In ker je vlada naše republike le odsev naroda in ljudi, je povsem jasno, da so kot prvi ukrep sprostili potovanje na te oblačke kolektivne sreče.

Druga alineja sproščanja odhoda na vikende pa govori o nujnih spomladanskih delih, ki naj se tam opravijo. Pri najboljši volji se razmišljujoči ne more domisliti, kaj bi lahko bilo na vikendu tako nujnega, da ne bi moglo počakati še kakšen dan. A to smo le mi …

Pred desetletji je bila radijska reklama za eno tehničnih trgovin, ki je v dveh stavkih povzela vikendaško kulturo. Žena v soboto zgodaj zjutraj zbudi moža, ker morata v železnino: "Sobota je, greva na vikend. Morava fejst delati!"

In ko se združita ljubezen do brkljanja okoli hiše z ljubeznijo do vikenda na samem vikendu – imamo pogoje za popolni vihar, ki je tako zelo očitno premaknil tudi epidemiološko striktno oblast.

Ukrep pa ne bo le enosmeren. Ne le, da bo tistim s stalnih prebivališč omogočil odhod na vikend, tudi tistim z vikendov bo omogočil vrnitev na stalno prebivališče. Kajti kot je vedel povedati že gospod Boccaccio, je ob pandemiji prvi refleks premožne gospode odhod na vikend. Stanovanja, bloki in mesta se znajo spremeniti v smrtonosne kletke, vikend pa, če ne drugega, je praviloma v naravi. Ob tem pa lahko vikendašem njihova investicija končno vrne vse za nazaj.