V vladni posadki so nekatere razpoke, ki so jih povedno razkrila nekatera glasovanja v DZ-ju in na RTV-ju – ne glede na v petek po Twitterju razglašeno premirje med Tomažem Gantarjem in Zdravkom Počivalškom. Gantar je lockdown 2.0 izsilil šele, ko se je na njegovo stran postavila tudi Bojana Beović.

Istočasno se odnosi vrha vlade in DeSUS-a komplicirajo s približevanjem vrnitve Karla Erjavca. Ta je na uvodnem sestanku s premierjem Janšo pokril DeSUS-ovega ministra, ki so mu nekateri v vladnih vrhovih že prejudicirali vlogo grešnega kozla za neobvladovanje drugega vala epidemije.

Janša je resda – gotovo tudi premišljeno – že ob prevzemu vlade razpršil ključno "virusno odgovornost" na zaveznike: na DeSUS, ki vodi zdravstveni resor, na NSi, pod katerega spadajo domovi za starejše, in na SMC, katerega predsednik je bil zadolžen za nabavo zaščitne opreme.

Opevani državni paket ventilatorjev je, kot vemo, ali prepovedan ali v okvari ali neuporaben za covidne bolnike. In se morajo bolnišnice znajti same. A kar je za koalicijske stranke danes drugače kot spomladi, je pojav Koalicije ustavnega loka. Ta išče dodatne glasove do večine za konstruktivno nezaupnico, s čimer je šefu vlade odpadla latentna grožnja v odnosih s koalicijskimi partnerji. In sicer da lahko na neki točki, če tako oceni, sproži predčasne volitve.

Počivalšek sicer Janši, tudi prek družbenih omrežij, redno poroča, da ima poslansko skupino pod kontrolo. A tudi tam svojemu prvaku kdaj vsaj za zaprtimi vrati že očitajo, da ima stranko za žeton v pogajanjih za njegove projekte, najbolj seveda turistični holding.

Kadrovske koncesije, ki jih Janša deli partnerjem v funkciji poliranja odnosov, so sicer očitne: v zadnjem času zelo prezentno pri HSE-ju in 2TDK-ju. A od tega imajo koristi predvsem funkcionarska jedra strank.

Politična razmerja so težka, kar povečuje skrbi za razmere v državi. Z virusom bomo prvič morali živeti tudi v zimskem času. In to brez jasne strategije, kako bomo kot država in družba krmarili med obdobji zapiranja in odpiranja. Ne glede na obete, da se cepivo bliža, bo to še nekaj časa naš vsakdan. Imamo pa zdaj plastični dokaz, koliko hujše so posledice, če politika ukrepa prepozno in preslabo.