Najprej o podobnosti: tako kot pred letom in pol na Škofijah se je tudi letos poleti proti nastanitvi ljudi, ki iščejo in potrebujejo zaščito, aktivirala civilna iniciativa. Zelo glasna pri zbiranju podpisov in širjenju povsem lažnih informacij je Sabina Homjak, članica koprskega odbora SDS-a, ki se je močno angažirala že proti integracijski hiši na Škofijah. In to je pravzaprav edina podobnost.

Zato zdaj k razlikam. Občina Koper je bila o načrtih za integracijsko hišo obveščena ter povprašana za mnenje, a se več mesecev ni odzvala. Nato se je zgodila vaška ulica. Ankaranske občine ni o spremembi kontingentnega načrta, ki predvideva novo izpostavo azilnega doma na Lazaretu, nihče nič vprašal.

Res je, da je o morebitnem prihodu migrantov retorično spreten in korekten državni sekretar Boštjan Šefic z občinami – tudi ankaransko – govoril: 3. septembra pred tremi leti. So se v tem času razmere spremenile? V Uradu za oskrbo beguncev pravijo, da ne in da ostaja vse tako, kot so občini enkrat že pojasnili. A žal pozabili, da je občina Ankaran nastala tudi zato, ker krajanov niso upoštevali. Zato želijo, da se jih o tako pomembnih zadevah kaj vpraša, pa naj gre le za kopiranje kontingentnih načrtov.

Župan je mogoče res zamudil priložnost, da bi bil tiho. Vaška ulica se mu najbrž ne bi zgodila. In prav verjetno je, da migrantov na Debelem rtiču nikoli ne bo. A njegov odziv postavljamo v kontekst: tudi glede hrupa iz pristanišča in spremembe delitve koncesnine občine ne upoštevajo kaj dosti.

Z ministrstvom za notranje zadeve so pred dvema letoma razveljavili pogodbo o najemu t. i. policijske plaže prav na Debelem rtiču. Da si niso s tem nakopali jeze uradnikov? Kdor koli opravlja vladne tekoče posle in skrbi za to področje, se iz zgodbe na Škofijah ni naučil veliko in s tem tlakoval pot iniciativam, ki so vedno proti vsemu, in tistim, ki bodo to temo zlorabili pred lokalnimi volitvami.