Pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) in Organizaciji združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) ob tem dnevu pozivajo vlade, regulatorne organe, tehnološko in avtomobilsko industrijo ter vse člane svetovne radijske skupnosti, da zagotovijo zaščitne ukrepe, s katerimi bo radio tudi v prihodnje uspešno deloval.

Poziv k zaščiti neoviranega dostopa do radijskih vsebin
EBU in Unesco sta pozvala, naj radijskim ustvarjalcem omogočajo, da še naprej pomagajo skupnostim in govorcem manjšinskih jezikov, da prejemajo informacije in sodelujejo v demokratičnih procesih. Ob tem naj zagotovijo, da radio ostane na voljo vsem ljudem ne glede na njihove finančne možnosti ali osebne okoliščine. Prav tako sta organizaciji pozvali k zaščiti neoviranega dostopa do radijskih vsebin, saj bo tako zagotovljena pluralnost mnenj.

Sorodna novica Na svetovni dan radia Val 202 odmeva po vsem svetu

Kot so zapisali na Radiu Slovenija, glede na raziskave doma in v tujini uporabniki medijskih vsebin radiu najbolj zaupajo. Večina uporabnikov radiu zaupa bolj kot televiziji, spletu, družbenim omrežjem ali tisku. Ob tem so spomnili na skupno sporočilo EBU-ja in Unesca, ki sta navedla dostopnost, neposrednost in intimnost radia. Po mnenju obeh organizacij je javni interes za zaščito radia in dostop do njega zelo velik. Radio mora zato po njihovem mnenju ostati dostopen povsod ne glede na način sprejemanja radijskega signala.

Na Radiu Slovenija so poudarili, da ima ta medij po njihovem mnenju svoje mesto tudi v digitalni transformaciji informacijskega ekosistema, ki dopolnjuje splet in digitalne platforme. Opomnili so še, da bi moral razvoj komunikacijskih tehnologij povečevati pravice ljudi, da prejemajo informacije in ideje na vseh medijih, ne pa kratiti teh pravic.

Radio Slovenija tudi podpornik slovenske glasbene ustvarjalnosti
Direktor Radia Slovenija Mirko Štular je v pogovoru za STA dejal, da ima Radio Slovenija kot javni medij nepogrešljivo vlogo v slovenskem medijskem prostoru. To vlogo ima tako kot varuh javnega interesa na področju avdiovsebin in skrbnik jezikovne kulture kot podpornik slovenske glasbene ustvarjalnosti, ponudnik podkastov in edini producent kulturno-umetniških avdiovsebin. Prav tako je ključni igralec pri razvoju radia in avdiomedijskih vsebin v Sloveniji, je še dodal Štular.

"Radijski medij znova in znova izkazuje svojo vzdržljivost in pomen, to se najbolje odrazi ob izrednih dogodkih in razmerah, kakršne so bile denimo lanske poplave, požari leto prej, še prej pa pandemija covida-19," je še spomnil. V takih razmerah se po Štularjevih besedah "vsakokrat potrdi, da se javnost množično opre in zanese na radio, zato ne presenečajo rezultati raziskav, ki kažejo, da je radio še vedno najbolj zaupanja vreden medij v Sloveniji in v Evropi". Opomnil je tudi, da se radio spreminja in "se mora prilagajati sodobnim izzivom digitalnih poti in načinov uporabe avdiovsebin."

Programi Radia Slovenija v znamenju svetovnega dneva
Ob letošnjem svetovnem dnevu radia je bilo mogoče na prvem programu Radia Slovenija prisluhniti pogovoru z vodjo radijskega področja pri EBU-ju Edito Kudlačovo. Pozneje se ji je v pogovoru na Valu 202 pridružil direktor Radia Slovenija Mirko Štular, ki je od maja 2023 podpredsednik EBU-jevega radijskega odbora. Sogovornika sta v pogovoru spomnila na izzive javnih radijskih postaj v okviru EBU-ja.

Že zjutraj so se novinarji v oddaji Radiosfera na Prvem pogovarjali s slovenskimi radijskimi ustvarjalci, ki delajo v tujini. V kratki zgodbi so pojasnili, kako se je Mirna Peč znašla na seznamu potopisov portugalskega nacionalnega radia, ki jih pripravlja pisatelj in publicist Jose Luis Peixoto. Na Valu 202 pa so lahko poslušalci sodelovali v kvizu UgibAnja na temo svetovnega dneva radia.

Na 3. programu Radia Slovenija - Programu Ars bodo ob 18.20 v oddaji Zborovska glasba osvetlili fenomen mladinskega pevskega zbora Trboveljski slavček, v katerem so prepevali otroci iz rudarskih družin. Zbor pod vodstvom dirigenta in umetniškega vodje Avgusta Šuligoja je med obema vojnama ne le osvajal glasbene odre po Evropi, temveč je leta 1938 nastopil tudi v prvem neposrednem prenosu iz studia Radia Ljubljana v ZDA. Nastop Trboveljskega slavčka je prenašalo 110 ameriških radijskih postaj.

Slovenske in evropske radijske postaje v številkah
Leta 2022 je v Sloveniji delovalo 157 družb, ki so izdajale radijski program, v njih je bilo zaposlenih 422 ljudi, njihovi čisti prihodki pa so dosegli 31,7 milijona evrov, kažejo danes objavljeni podatki Eurostata. Slovenija je tako s 75 radijskimi družbami na milijon prebivalcev na samem vrhu med članicami EU-ja.

Največ radijskih postaj po članicah unije je bilo sicer v Španiji (714), Italiji (679), Grčiji (599), Franciji (343) in na Portugalskem (299). Na drugi strani lestvice so Luksemburg (5), Estonija (9), Slovaška (14), Malta (19) in Litva (20), je razvidno iz podatkov, ki jih je ob svetovnem dnevu radia objavil evropski statistični urad Eurostat. Slovenija se je s 157 družbami, ki so izdajale radijski program, uvrstila precej visoko. Nemčija z več kot 80 milijoni prebivalcev je imela npr. 248 takšnih podjetij, Sloveniji po prebivalstvu vsaj približno primerljive države pa so večinoma izkazovale bistveno nižje številke.

Po številu radijskih družb na milijon prebivalcev je bila tako Slovenija z naskokom na prvem mestu v EU. Številka je dosegla 75, sledili pa so Grčija (57), Malta (36) ter Ciper in Hrvaška (34). Na drugem koncu lestvice so bili Poljska (dve postaji na milijon prebivalcev), Nemčija in Slovaška (po 3 postaje), Češka (4) in Avstrija, Francija ter Švedska (po 5 postaj).

V radijskih družbah je bilo sicer v EU-ju leta 2022 zaposlenih okoli 30.000 ljudi, ta podjetja pa so skupaj ustvarila za približno štiri milijarde evrov čistih prihodkov. Največji del zaposlenih je odpadel na Španijo (5550), Nemčijo (5010), Francijo (2815) in Italijo (2469), najmanjši pa na Slovaško (53), Litvo (87), Češko (100) in Estonijo (110). V Sloveniji je bilo v teh družbah zaposlenih 422 oseb, so še sporočili z Eurostata. V to statistiko sicer niso vključeni javni medijski zavodi, ki praviloma zaposlujejo večje število ljudi.