Pamuk je svoj pogled na to, kaj je dobra literatura, razgrnil na predavanju na berlinski Humboldtovi univerzi, med katerim je rekel, da se bralec v Ano Karenino potopi, kot bi se potopil v naslikano pokrajino. Ana Karenina velja poleg Madame Bovary Gustava Flauberta in Effi Briest Theodorja Fontana za enega ključnih realističnih romanov, ki so obdelali v 19. stoletju aktualen diskurz o zakonskem življenju in koncu srečnega zakona. Pamuk ni osamljen v izrekanju hvale Ani Karenini, saj je mnenje, da je prav to najbolj dovršen Tolstojev roman, splošno privzeto. V Ani Karenini je Tolstoj, ki je prisegal na vrednoti nenasilja in ljubezni do bližnjega, v tem duhu pa v poznih letih tudi sprejemal religiozno navdahnjeni anarhizem, razgrnil svoj moralni kredo. Sicer pa naj bi bistvo romana Ana Karenina povzemal Tolstojev stavek: "Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna na svoj način."
Ostrenje peresa ob branju Thomasa MannaOčitno so Orhanu Pamuku romani iz druge polovice 19. in z začetka 20. stoletja blizu. Kot je povedal študentom, se je sam kot mlad pisatelj mojstril ob prebiranju tako imenovanih vzgojnih romanov, ki jih je bilo v tem obdobju mnogo. Ob tem je Pamuk navedel Čarobno goro Thomasa Manna. To je roman iz leta 1924, ki ga je navdihnilo Mannovo obiskovanje žene v gorskem sanatoriju, ena izmed njegovih ključnih tem pa je razmišljanje o nujnosti prebijanja skozi težko bolezen, ki pomeni tudi vzgojo duha. Gre za tedaj zelo aktualno razmišljanje o odvisnosti fizičnega zdravja od stanja duha, razprave o čemer je v prvih desetletjih 20. stoletja spodbujal tudi razvij psihoanalize.
Preverimo Pamuka v Črni knjigi
Pamuk je tudi povedal, da sam ločuje dve vrsti pisateljev. Prvi pri pisanju niso pozorni na to, kako bo besedilo delovalo na bralca, drugi pa premislijo vsako besedo. Sam o sebi pravi, da v sebi spaja oba tipa. O tem se lahko slovenski bralci od novembra prepričamo tudi ob prebiranju romana Črna knjiga, katere prevod v slovenski jezik je novembra izšel pri založbi Sanje. To je vznemirljiv, tako rekoč detektivski roman, ki je tudi veliko prispeval k temu, da je Orhan Pamuk leta 2006 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Če ga nameravate vzeti v roke - pa tudi sicer -, naj vam posredujemo še majhen namig, navodilo za prebiranje romanov. Iz Pamukovih ust: "Naš razum hudo gara, medtem o beremo neki roman." A tega se zaveda le malo bralcev in mnogi se obnašajo kot vozniki, ki niti za sekundo ne pomislijo, kaj počnejo med vožnjo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje