"Zelo nas veseli, da smo lahko v naši knjižnici že 11. leto zapored izpeljali kulturno-izobraževalni dogodek Noč z Andersenom, ki učencem tretje triade ponuja vpogled v dela svetovno znanega pisatelja Hansa Christiana Andersena. Učenci tretje triade so po navadi tisti, ki radi rečejo, da je "vse brezveze", še posebej pa je brezveze brati. In ravno tem otrokom poskušamo pokazati, da branje že zdaleč ni brezveze in da zna biti literatura zelo zanimiva in nedolgočasna. Letos je pri tem projektu v Sloveniji sodelovalo 10 osnovnih šol in knjižnic. Sicer pa več kot 1.570 ustanov po vsem svetu. Še posebej smo ponosni, da tudi letos sodeluje pri tem projektu OŠ Antona Janše Radovljica, ki je šola za otroke s prilagojenim programom. Letos sta jo zastopala dva učenca.

Kaj je skupno vsem ustanovam po svetu, ki priredijo prireditev brez spanja? Seveda to, da je tematika vezana na Andersenova dela; saj je obletnica njegovega rojstva 2. aprila. Ta dan pa je izbran tudi za mednarodni dan knjig za otroke. Ker letos zaznamujemo 180 let, odkar je bila izdana njegova pravljica Mala morska deklica, je bila rdeča nit letošnjega dogodka povezana z lepoto in dobrimi odnosi. Mi pravljice nismo prebrali, smo si pa ogledali njeno animirano filmsko različico. Pravljica Mala morska deklica pa je tudi sicer še vedno zelo aktualna. Program je bil zelo pester in zanimiv, vse od 19. ure pa do 10. ure 2. aprila nobeden ni omagal in šel spat. Vsi skupaj pa se že veselimo prihodnje Noči z Andersenom, ki bo 31. marca 2017, " je vtise strnila Božena Kolman Finžgar, direktorica knjižnice v Radovljici.

Ustanove, v katerih je celo noč "gorela pravljična luč"
V Sloveniji so poleg Knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici Noč z Andersenom pripravili še v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje, na Osnovni šoli Ivana Babiča-Jagra v Marezigah, Osnovni šoli Ob Rinži Kočevje, Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Osnovni šoli Staneta Žagarja Lipnica, Osnovni šoli Stara Cerkev, Osnovni šoli Toneta Čufarja Jesenice, OŠ Prežihovega Voranca Jesenice in v Knjižnici Rogaška Slatina. Program so v vseh ustanovah lahko vsebinsko prilagodili svojemu okolju, seveda z osrednjo nitjo Hansa Christiana Andersena.

Dolgoletni sodelavec knjižnice, ki je vsako leto dejaven pri snovanju programa Noči z Andersenom, Andrej Jalen, je na vprašanje, kakšen je osnovni namen prireditve odgovoril: "Namen Noči z Andersenom je učencem približati literaturo na zanimiv, sproščen in dinamičen način. V sodobnem digitalnem svetu se premalo pozornosti daje knjigam in na "šolski uraden način" pri mladih ne pridemo daleč. Druga plat pa je tudi družabnost, pogovori o tematikah, ki so zajete v knjigah in pravljicah, smisel za humor; vse to spada zraven k prireditvi in zagotovo si bodo učenci to noč zapomnili za večno. Že to, da niso popolnoma nič spali, ampak vso noč prebedeli ob skrbno izbranem in premišljenem programu, je posebnost in dodana vrednost."

Letošnja poslanica je prihajala iz Brazilije
Vsako leto je izbrana ena država, od koder prihaja posebno posvetilo oziroma poslanica na Noč z Andersenom. Letos je na vrsto prišla Brazilija, ki sta jo otrokom pobliže predstavila Katja Koblar Sales in njen mož, Brazilec, ki že 12 let živi v Sloveniji - Lindomar Koblar Sales. Ob fotografijah sta predstavila mnogo zanimivosti o Braziliji.

Katja je samo za primerjavo nanizala nekaj dejstev: "V Sloveniji imamo na območju 210 občin, 58 splošnih knjižnic z 273 izposojevališči in 12 bibliobusov, ki se ustavljajo na 663 postajališčih v 584 krajih. Poleg splošnih knjižnic pa imamo tudi šolske knjižnice, ki se tem številkam še prištejejo. V Braziliji pa naj bi, po njihovi statistiki, imeli eno knjižnico na 33.000 prebivalcev. Ampak na žalost so v to statistiko vštete tudi knjižnice, ki sploh ne delujejo ali so zaprte oz. že več let v prenovi. Velika večina knjižnic je v centrih mest in v bogatejših predelih. Ne najdemo pa jih v revnejših predelih, ravno tam, kjer bi jih ljudje najbolj potrebovali. V Braziliji kar 75 odstotkov ljudi še nikoli ni bilo v knjižnici. Otroci nimajo otroških slikanic in odrasli nimajo odrasle literature."

Ste vedeli, da pravljice zasedajo prva mesta po številu prevodov?
Vse zbrane, ki smo bedeli, je zelo presenetil podatek, ki ga je prav tako povedala gostja Noči z Andersenom Katja Koblar Sales. Glede na to, da 2. aprila zaznamujemo svetovni dan knjig za otroke, ni mogla mimo podatka, da prva mesta najbolj prevajanih knjig na svetu, ob upoštevanju vseh žanrov, zasedajo ravno pravljice.

Na prvem mestu najbolj prevajane knjige (če seveda ne upoštevamo verskih knjig) je pravljica Ostržek (avtor Carlo Collodi, prevedena v 260 jezikov), druga najbolj prevajana knjiga na svetu je Mali princ (avtor Antoine de Saint-Exupéry, preveden v 253 jezikov), na tretjem mestu je Alica v čudežni deželi (Caroll, prevedena v 174 jezikov), na četrtem Andrsenove pravljice, prevedene v 153 jezikov, na petem mestu je knjiga 20.000 milj pod morjem (J. Verne, prevedena v 148 jezikov), na šestem Tintinove dogodivščine (Herge, prevedena v 96 jezikov), sedmo in osmo mesto pa zasedata Alkimist (P. Coelho) in Harry Potter (J. K. Rowling), ki sta prevedena v 67 jezikov.

Poleg najbolj znanega brazilskega pisatelja Paula Coelha pa je v slovenščino prevedenih tudi nekaj del Jorga Amade, ki se je rodil v Bahii, potem pa živel v Salvadorju.

Program 11. Noči z Andersenom v Radovljici
Kako je torej minila noč? Najprej je bila na vrsti delavnica o spoznavanju. Glede na to, da smo bili 1. aprila, seveda ni manjkalo smisla za humor. Nato je sledila delavnica z naslovom Moja najljubša knjiga, pa branje poslanice iz Brazilije ter predstavitev države. Poseben gost večera je bil tudi pisatelj Luka Poklukar, ki je pravkar izdal pravljico Prigode Grdinice in prijateljev. Otroci so ga spraševali vse mogoče, prebrali smo pa tudi odlomek iz pravljice. Ob animiranem filmu Mala morska deklica smo vsi razmišljali o odnosih, petju, plesu in lepih oblekah, ki so jih v pravljicah oboževale vse sestre Ariele, ki v pravljici nastopa kot glavna morska deklica.

Da ne bi kdo zaspal, je poskrbela vadba aerobike, nato pa osrednja delavnica Jaz sem maneken/-ka, v kateri so si otroci sami izdelali svoj kostum, vmes pa prej omenjenega pisatelja Luko Poklukarja, ki se prav tako ukvarja z modo, in manekenko Evo Vidic spraševali podrobnosti iz modnega sveta. Sledilo je branje Andersenovih del in reševanje nagradne križanke, ki jo je posebej za ta večer ustvaril Marjan Stare. In še najbolj zabaven del - karaoke in po njem sprehod po Radovljici ter zajtrk. Ob 9. uri zjutraj so v knjižnico prišli starši, domačini in predstavniki medijev, ki so lahko slišali izjave otrok, kako je potekala vsebinsko izjemno pestra noč, ter si ogledali fotorazstavo, ki je nastajala postopoma skozi celotno noč.

Fotogalerijo in pa videoizjave prisotnih učencev ter nagradno igro za pravljico Prigode Grdinice in prijateljev pa si boste v prihodnjem tednu lahko ogledali na našem otroškem MMC-jevem portalu - Bansi.si.