V zgradbi je deloval Charitéjev Inštitut za eksperimentalno medicino, kjer so izvajali poskuse na živalih, zaradi česar se je je – in seveda zaradi samega videza – prijelo poimenovanje mišji bunker. Foto: Wikipedia Commons
V zgradbi je deloval Charitéjev Inštitut za eksperimentalno medicino, kjer so izvajali poskuse na živalih, zaradi česar se je je – in seveda zaradi samega videza – prijelo poimenovanje mišji bunker. Foto: Wikipedia Commons

Peticijo je zagnala skupina prebivalcev Berlina, med katerimi sta bila tudi trgovec z umetninami Johann König in arhitekt Arno Brandlhuber, med nasprotniki rušenja je tudi več profesorjev Svobodne univerze in drugih znanih arhitektov iz Nemčije, Avstrije in Švice. Za ohranitev zgradbe se je zavzel tudi berlinski deželni urad za spomeniško varstvo, poroča The Art Newspaper.

Sorodna novica Mišjemu bunkerju, brutalističnemu laboratoriju za poskuse na živalih, so šteti dnevi

Nagnjene fasade in iz njih štrleče cevi
Znamenita zgradba, ki sta jo zasnovala Gerd in Magdalena Hänska, se ponaša s svojevrstnim futurističnim videzom, ki ji ga dajejo nagnjene stranske fasade in prezračevalne cevi, ki štrlijo iz njih. S podzemnim rovom pa je povezana še z drugo betonsko stavbo, dokončano leta 1974, v kateri ima svoje prostore Inštitut za higieno in okoljsko medicino, ki ji je prav tako grozilo rušenje. Obe zgradbi so nameravali zrušiti na željo univerzitetnega kliničnega centra Charité Berlin, ki je njun upravljavec.

Težavna prisotnost azbesta
Glede mišjega bunkerja so strokovnjaki opozorili, da ima zgradba "težavno energijsko učinkovitost" in da vsebuje dele iz azbesta, vendar so s tem za zdravje škodljivim gradbenim materialom obdane zgolj grelne cevi, ne pa tudi gradbena konstrukcija, je bilo mogoče ob napovedanem rušenju prebrati na uradni spletni strani nemške prestolnice.

Mišji bunker je del kampusa, ki nosi ime po ameriškem kongresniku Benjaminu Franklinu, enem od avtorjev deklaracije o neodvisnosti. Foto: Wikipedia Commons
Mišji bunker je del kampusa, ki nosi ime po ameriškem kongresniku Benjaminu Franklinu, enem od avtorjev deklaracije o neodvisnosti. Foto: Wikipedia Commons

Vsaj do jesenskih mesecev zaustavljeno rušenje
Vendar so jih – vsaj za zdaj – preglasili glasovi, ki trdijo, da je mišji bunker nepogrešljiv del berlinske dediščine. Po mnenju arhitektov in umetnostnih zgodovinarjev gre za brutalistično mojstrovino, ki si zasluži spomeniško varstvo. S Charitéja so po kampanji za ohranitev dediščine sporočili, da so načrte za rušenje zaustavili do letošnje jeseni.

Na tej lokaciji so nameravali po rušenju zgraditi raziskovalni kompleks. Foto: Wikipedia Commons
Na tej lokaciji so nameravali po rušenju zgraditi raziskovalni kompleks. Foto: Wikipedia Commons

"Skupaj iščemo rešitev. Stavba je arhitekturno izjemno prepoznavna. Prepričan sem, da bi morali storiti vse, da jo ohranimo zaradi njenega kulturnega pomena," je za The Art Newspaper povedal Christoph Rauhut, vodja berlinske uprave za varstvo dediščine. Zgradba je sicer deležna opisov, kot sta "jedrska podmornica, ki je pobegnila iz pekla" in "preprosto najgrozljivejša zgradba povojnega modernizma v Nemčiji", vendar gre za nepogrešljiv del berlinske dediščine.

Želja po vzpostavitvi umetniškega centra
Vendar še zmeraj ni jasno, kateremu namenu bi mišji bunker lahko služil v prihodnosti. Charité je sicer nameraval na tej lokaciji v kampusu, ki nosi ime po Benjaminu Franklinu, zgraditi raziskovalni kompleks. Pobudnika peticije König in Brandlhuber pa sta predlagala preureditev zgradbe v umetniški center, ki bi berlinskim umetnikom lahko ponudil prepotrebne prostore za ateljeje.

"Naš glavni cilj je ohraniti to brutalistično arhitekturo. Hkrati pa smo želeli ponuditi tudi njeno alternativno uporabo. Trdimo, da so umetnost, kultura in glasba prilagodljivi ter ​​se lahko odzivajo na prostor," je dejal König. Poleg težavne prisotnosti azbesta pa dodatno težavo za morebitno vzpostavitev ateljejev predstavlja precej omejena naravna svetloba, ki se lahko prebije v njene prostore.

Vodja berlinske uprave za varstvo dediščine Rauhut vendarle pozdravlja peticijo in razpravo, saj gre po njegovem mnenju za znak, da se zlasti mladi Berlinčani bolj kot v preteklosti zanimajo za mestno infrastrukturo. "To se pred desetimi leti ne bi zgodilo," je še dodal.