V načrtu je še, da bi na to lokacijo umestili tudi nov razstavni prostor Umetnostne galerije Maribor za zahtevnejše razstave in manjšo art kinodvorano, prenovljeno podobo pa bi dočakal tudi sam Rotovški trg. Načrte mariborske občine za projekt vzpostavitve Centra Rotovž so danes predstavili tudi avtorji vizualne ideje iz arhitekturnega ateljeja Medprostor.
Finančna sredstva še niso zagotovljena
Po besedah projektanta Roka Žnidaršiča je ocenjena vrednost projekta nekaj manj kot 16 milijonov evrov, občina pa si večino denarja obeta iz evropskih in državnih sredstev. Denar zdaj sicer še ni zagotovljen, a po besedah župana Saše Arsenoviča si drugo največje slovensko, univerzitetno in obmejno mesto takšen projekt zagotovo zasluži, še posebej v letih, ko bo na voljo rekordna vsota evropskega denarja.
"Projekt imamo pripravljen in v sramoto vsej državi je, da imamo takšno knjižnico, kot je zdaj. Glede na vsebine, ki gredo točno v skladu z evropskimi smernicami, in glede na to, da bo država imela več kot problem, kako počrpati 11 milijard evrov, mislim, da sploh ne sme biti nobene debate o tem, da ne bi dobili tako pomembnega kulturnega in kreativno-razvojnega hrama," je prepričan župan. Podžupanja Alenka Iskra je povedala, da jim je junija uspelo na podlagi interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij v državi projekt uvrstiti na seznam, vendar to za financiranje projekta ne pomeni avtomatizma.
Dela želijo začeti konec prihodnjega leta
Ministrstvo za kulturo je prejelo njihovo projektno nalogo in finančno konstrukcijo in jo posredovalo tudi vladni službi za kohezijo. V predlogu proračunov za naslednji dve leti naložbe sicer ni v državnem proračunu, s pomočjo mariborskih poslancev pa so po besedah podžupanje pripravili amandma, ki bi investicijo vendarle vključil med projekte države. "Vse napore vlagamo v to, da bi dela začeli konec leta 2021," je še dejala in dodala, da bi projekt v primeru uspešnega črpanja evropskega denarja moral biti končan leta 2023.
Direktorica knjižnice Dragica Turjak upa, da se bo zgodba z njihovimi težavami zdaj vendarle res končala, prav tako je zadovoljna, da se načrti vračajo na Rotovški trg. Čeprav bodo zaradi teh dodatnih vsebin ostali brez nekaj kvadratov prostora, naj bi ga občina zagotovila na dodatni lokaciji. Že zdaj pa intenzivno iščejo nadomestne prostore v središču mesta, kjer bodo knjižnični servis lahko vzpostavili tudi v času gradnje.
Prostorske tegobe Mariborske knjižnice trajajo že več let. V času prejšnjega župana Andreja Fištravca je prav tako že bila izbrana natečajna rešitev, pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje, a se je zaradi nesoglasij med različnimi svetniškimi skupinami zataknilo pri denarju. Tedanji župan je nato za knjižnico iskal povsem novo lokacijo, potem so skušali projekt poceniti, na koncu je poteklo še gradbeno dovoljenje.
Obet sinergije več različnih vsebin
Kot je povedala direktorica Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar Sluga, je vesela sicer racionaliziranega projekta. Ko so spoznali, da gre za sinergijo več različnih vsebin, so se mu takoj pridružili z velikim veseljem. Pozdravljajo tudi umestitev kulture v najožje mestno središče, kar kaže na to, kje mestna oblast vidi pravo mesto za to področje, je še dejala Kolar Sluga.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje