Avstralske obale je domnevno prvi opazil in jih na zemljevidu zarisal nizozemski pomorščak Willem Janszoon. Foto: National Library of Australia
Avstralske obale je domnevno prvi opazil in jih na zemljevidu zarisal nizozemski pomorščak Willem Janszoon. Foto: National Library of Australia

Avstralska državna knjižnica, v katere stalni zbirki je več kot 600.000 zemljevidov, od tega okoli 8.000 redkih in dragocenih zemljevidov iz časa pred letom 1900, in 2.500 atlasov, je začasno pridobila štiri zelo dragocene pomorske karte, izrisane med leti od 1725 do 1740. Posebej zanimiva sta zemljevida, na katerih je zarisana dejanska pot potovanja, ki se razlikuje od vnaprej začrtane 'idealne' poti. Posadka se je namreč izgubila, zašla v grozno neurje, a se je na koncu vendar rešila, uspešno priplula do Avstralije in nazaj v Evropo. Avstralski minister za kulturo Peter Garrett je ob razstavi povedal, da so ti zemljevidi spomeniki spretnim pomorščakom, ki so v dobi velikih odkritij, ki jo običajno zamejujejo z začetkom 15. in koncem 19. stoletja, tvegali raziskovali neznane dežele in risali novo podobo sveta.
Začetnik odkrivanja Avstralije Wiolem Janszoon
Razstavljeni zemljevidi izvirajo iz časa najbolj intenzivnega raziskovanja Avstralije. Obale tega kontinenta je prvi zagledal in narisal nizozemski pomorščak Willem Janszoon. Tedaj se je pisalo leto 1606 in Janszon je na zemljevid vrisal nekaj več kot 300 kilometrov obale, za katero je domneval, da pripada jugu Nove Gvineje. Do konca 17. stoletja so Nizozemci narisali celotno zahodno in severno obalo Avstralije, a na celini niso niti poskušali ustvariti stalne naselbine. Šele James Cook je bil tisti, ki je v britanski maniri prisvajanja tujih ozemelj po začrtanju linij vzhodne obale ozemlje poimenoval Novi južni Wales in ga razglasil za britansko posest.
Določitev glavnega meridiana - začetek moderne kartografije
Štirje zemljevidi torej prikazujejo 'južno morje' v časih, ko njegova podoba še nikakor ni bila popolnoma znana. Obenem so to zemljevidi iz obdobja pred začetkom moderne kartografije. Eden od njenih mogočih začetkov je določen z sklepom, da se kot mednarodni standard orientiranja zemljevidov z ozirom na geografsko dolžino privzame greenwiški poldnevnik. To se je zgodilo leta 1884, in sicer na mednarodni poldnevniški konferenci, na kateri so se zbrali predstavniki 25 držav.

Zelo natančen zemljevid prikazuje mesta in utrdbe, reke, pristanišča, plitvine in sidrišča ob otokih Java, Bali in Lombok ter ob južnih predelih Bornea, Bagke in Sumatre. Foto: National Library of Australia
Zemljevid Združene vzhodnoindijske družbe (Vereenigde Oost-Indische Compagnie) predstavlja začetek poti proti Indijskemu oceanu. Zemljevid podaja informacije o varni plovbi skozi Kanalski preliv. Posebnost zemljevida je, da so imena obmorskih mest vpisana na kopnem, da napisi ne bi zmotili podatkov o obalah. Foto: National Library of Australia
Ta majhnen zemljevid prikazuje južne in vzhodne afriške obale, obale arabskega polotoka, Indije. Jugo-vzhodne Azije, Sumatre in delov Jave ter zahodne obale Avstralije in vseh otokov v Indijskem oceanu. Foto: National Library of Australia
Zemljevid kaže pozicijo pomorščaka Diemermeera med 24. februarjem in 14. avgustom, ko je ladja pristala na Cejlonu. Druga serija zarisanih pozicij poroča o poti med 6. majem in 30. majem 1746. Foto: National Library of Australia