Roman je prevedel Brane Čop. Foto: Založba Beletrina
Roman je prevedel Brane Čop. Foto: Založba Beletrina

Njej je od samega začetka jasno, da njegovi starši ne bodo odobrili njune ljubezni, a se kljub temu spusti z njim v ljubezensko zvezo in ji ostane zvesta vse življenje. Bernhard Schlink je z Olgo ustvaril zanimiv lik: idealistko, ki se ves čas zaveda omejitev, ki ji jih postavlja družba, vendar doseže, kar si zastavi v okvirih, ki jih sama prepoznava kot meje svojih zmožnosti – na primer to, da postane učiteljica. V času, ko izobrazba za dekleta iz njenega okolja še zdaleč ni bila nekaj samoumevnega, ona doseže ta cilj. Zanimivo je, da pisatelj Olgo in njenega izbranca Herberta takoj na začetku prikaže kot povsem različna človeka – že na prvi strani romana njo oriše kot deklico, ki najraje stoji in gleda, njega pa kot fanta, ki se je hotel pognati v tek tisti hip, ko se je naučil stati.

Osebi iz dveh slojev in različna značaja torej, ki pa se najdeta in dopolnjujeta. Herbertova neukročenost, vse njegove pustolovščine in tudi to, kako jih opisuje Olgi, avtorju pomagajo orisati zgodovinsko dogajanje v Nemčiji od pruskega kanclerja Bismarcka, prek kolonialnih osvajanj in morij v imenu zavzemanja ozemelj (na primer genocid nad afriškim ljudstvom Hererov) do osvajanj tudi v imenu raziskovanja (na primer Antarktike, kamor se Herbert odpravi na svoje zadnje potovanje). Tudi na Olgino življenje ves čas vpliva zgodovinsko dogajanje – njeno pot spremljamo po Herbertovi smrti še v času prve in druge svetovne vojne ter študentskih nemirov ob koncu šestdesetih let, lik pripovedovalca pa nas ponese vse do sodobnosti. Tako kot že v drugih Schlinkovih romanih torej tudi v Olgi spremljamo dolg zgodovinski presek – od rojstva do smrti glavne osebe in še naprej.

Kot je dejal na nedavnem pogovoru pisatelj, je navdih za zgodbo našel v resničnem zgodovinskem liku, ki se je udeležil slabo pripravljene odprave na severni tečaj, kjer je umrl.
Kot je dejal na nedavnem pogovoru pisatelj, je navdih za zgodbo našel v resničnem zgodovinskem liku, ki se je udeležil slabo pripravljene odprave na severni tečaj, kjer je umrl. "Zanimalo me je, kako je bilo z njegovo partnerico, kako je, če ljubiš nekoga, ki si želi proč," je povedal pisatelj. Foto: EPA

Zgodovino Schlink prikazuje kot nekaj, kar predvsem v 20. stoletju ni bilo samo ozadje, temveč je korenito posegalo v usode ljudi. Način, kako so živeli, se odločali in razmišljali, je bil neposredno povezan z njihovim časom in krajem bivanja. Schlink zgodovino in ljudi v njej kaže kot nekaj kompleksnejšega, o čemer ni mogoče podajati le preprostih sodb. Tako je bilo že v romanu Bralec in enako velja za like v tem romanu. Naslovna Olga je inteligentna, samostojna ženska, ki zna zelo dobro videti in oceniti sodobnost in tudi prihajajoče čase. Jezna je na primer na pruskega kanclerja Bismarcka, ker pri njem prepoznava začetek razmišljanja Nemcev, češ da so od takrat naprej vse hoteli imeti "preveliko" – prevelike ideje, prevelika ozemlja in podobno. A kljub temu je Olga ženska svojega časa. Eden od čarov Schlinkovega pisanja je, da like slika v vsej njihovi polnosti, a z nežnim pogledom.

Schlink v svojih besedilih – ne le v kriminalkah, s katerimi je začel pisateljsko pot – vedno razkriva neke skrivnosti in v tem je vsaj do neke mere pravzaprav predvidljiv. Tudi v romanu Olga je nekaj razkritij, ki so dokaj vidno začrtana vnaprej; eno od njih ima opraviti prav z Bismarckom, ki ga glavna junakinja postavlja na začetek nevarnega in za nemški narod pogubnega razmišljanja. Ne glede na to je branje romana, ki vsebuje veliko tragičnih dogodkov in zasukov, prav zaradi teh razkrivanj užitek, Schlink pa ni po naključju eden najuspešnejših evropskih pisateljev.

Iz oddaje S knjižnega trga.

Schlink, Novak, Heti, Stridsberg

Intervju: Bernhard Schlink