Berlinski filharmoniki so delo krstno izvedli v okviru abonmajskih koncertov, ponovitev je sledila dan pozneje. Skladba Anemoi, ustvarjena za veliki simfonični orkester, je nastala po naročilu Fundacije Berlinskih filharmonikov in Esprit orkestra Toronto. To je bilo prvič v zgodovini filharmonije, ki je bila ustanovljena leta 1882, da je naročila delo pri slovenskem skladatelju.

Navdih za skladbo v starogrški mitologiji
Leta 1979 v Mariboru rojeni Vito Žuraj je navdih za svojo približno polurno kompozicijo našel v starogrški mitologiji. Anemoi so bili božanstva vetra, podvržena bogu Eolu, vladarju vseh vetrov. Vsakemu izmed njih je bila dodeljena smer, iz katere so prihajali njihovi vetrovi, in vsakemu izmed njih so bili pripisani različni letni časi in vremenski pogoji. Žuraj se v svojem zadnjem obdobju na splošno vse bolj navdihuje pri grški mitologiji.

Tokrat mu je bila v navdih tudi knjiga iz leta 1984, naslovljena Nebesni dih: Naravoslovna zgodovina vetra, v kateri je južno­afriški botanik, biolog in antropolog Lyall Watson (1939–2008) opisal veter kot "kombinacijo sile, ki je ne moremo dojeti, a vseeno nesporno obstaja", kar bi po Žurajevem mnenju lahko veljalo tudi za glasbo.

V simfoničnem delu je Žuraj vsakega od osmih starogrških bogov vetra, kot so bili upodobljeni v osmerokotni stolpni uri iz marmorja v rimski Agori v Atenah, zgrajeni okoli leta 50 pr. n. št., glasbeno upodobil z različnimi formacijami glasbil v orkestru – vključno z aluzijami na starogrška glasbila, kot sta lira in avlos.

Vse bolj navzoče ime v nemškem prostoru
Kot je povedal Žuraj v nedavni oddaji Opus na Televiziji Slovenija, se je ta pomemben dogodek v njegovi karieri zgodil "na osnovi predhodnih sodelovanj s komorno zasedbo Berlinskih filharmonikov leta 2013 na Salzburškem festivalu, pa tudi pozneje, ko sem v okviru Karajanove akademije Berlinskih filharmonikov leta 2017 prejel prestižno nagrado, imenovano po dirigentu Claudiu Abbadu in ob tej priložnosti napisal skladbo Alavo, ki je bila izvedena v komorni dvorani Berlinske filharmonije".

Sorodna novica Čislanje nove opere Vita Žuraja, ki je po oceni nemških kritikov z glasbo "zadel v bistvo"

Vito Žuraj je sicer v zadnjih letih vse pogosteje navzoč v nemškem glasbenem prostoru. Oktobra lani je v Münchnu njegovo simfonično delo Automatones krstno izvedel Simfonični orkester Bavarskega radia z dirigentom Simonom Rattlom, po naročilu katerega je delo tudi nastalo.

Žetje kritiške hvale z opero Razcvet
Predtem so v Frankfurtu krstno izvedli njegovo opero Blühen (Razcvet), ki jo je znana nemška revija Opernwelt razglasila za opero leta 2023. Njegova glasba je bila tudi del sporeda koncertov ansambla za sodobno glasbo Ensemble Modern ob lanskem častnem gostovanju Slovenije na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu.

Žuraj je nedvomno eden naših mednarodno najbolj uveljavljenih sodobnih skladateljev. Njegova dela, naj bodo komorna, simfonična ali operna in pogosto v povezavi z elektroniko, je mogoče slišati vse od Salzburga, Dunaja, Pariza in Hamburga pa vse do New Yorka.