Ptuj se je lani optimistično podal v boj za naziv Evropska prestolnica kulture 2025 in se konec leta veselil izbora v ožji krog. V prvi prijavni knjigi so navedli projekte v vrednosti 56 milijonov evrov, od tega naj bi država izbranemu mestu namenila 10 milijonov evrov.

Okviri za kandidaturo so se s covidom-19 in novo projekcijo proračunov ptujske mestne občine za prihodnja leta močno spremenili. Mestni svetniki so se maja na seji mestnega sveta z minimalno večino odločili za nadaljevanje kandidature, a z močno spremenjenimi izhodišči. "Na osnovi tega smo postavili nove finančne okvire, ki so bili bistveno zmanjšani od tega, kar je zapisano v prvem predlogu. S tem smo seznanili skupino pripravljavcev, ki so nato naredili svojo analizo, v kateri ocenjujejo, da je takšna kandidatura nerealna oziroma ne more zmagati. Zaradi nove finančne situacije so nam predlagali odstop od kandidature," je pojasnila ptujska županja Nuška Gajšek.

Pripravljalna ekipa v odstopu že prejela sto tisočakov
Za EPK so na Ptuju v dveh letih namenili 200 tisoč evrov. Od tega so jih porabili okrog 140 tisoč. Dobrih sto tisočakov so od občin prejeli štirje člani pripravljalne skupine Aleš Šteger, Mitja Čander, Aleš Novak in Martina Magdič. A njihov odstop županje ni presenetil.

"Tukaj je nastala vrzel zaradi pričakovanj, ki jih ima tudi komisija kot tista, ki bo izbrala Evropsko prestolnico kulture. V svojem mnenju glede naše kandidature je zapisala, da smo bili mogoče malo preskromni v naših napovedih finančnega vložka, ampak dejstvo je, da je še to, kar smo napisali, v tem trenutku zelo težko izvedljivo."

Z odstopom je županja že seznanila mestne svetnike, ki bodo septembra odločali o nadaljevanju oziroma odstopu od kandidature.