Legendarni igralec, ki ima za seboj osupljivo kariero tako na odrskih deskah kot pred filmsko kamero, je v soboto gostoval na okrogli mizi v okviru filmskega festivala v Edinburgu; posvečena je bila vprašanju, ali igralci lahko uspešno preidejo v vrste filmskih ustvarjalcev.

Ko je beseda nanesla na kritiški uspeh najbolj gledanih TV-serij, se je Cox navezal na aktualni stripovski spektakel Deadpool & Wolverine, ki se mu zdi lep primer filmske "žurke". "Prišli smo do tega, da zdaj televizija počne, kar so prej počeli filmi," je pojasnil Cox. "Film je po mojem mnenju trenutno v zelo slabi koži. Svoj primat je vsaj deloma izgubil zaradi elementa bombastičnosti pri Marvelu, DC-ju in podobnih. Mislim, da se vse skupaj začenja sesedati vase. Nima več repa in glave."

V mislih je imel novi film z Ryanom Reynoldsom in Hughom Jackmanom, ki bo "seveda zaslužil ogromno denarja, kar bo vse osrečilo, ampak kar zadeva delo – to je pa vse bolj razvodenelo. Postrežejo nam vedno z vedno istim ... pa saj sem tudi sam že sodeloval pri takih projektih."

Brian Cox je bil namreč William Stryker v spektaklu Možje X 2 (2003); igral je vojaškega znanstvenika, ki Logana prepriča, da zaživi kot Wolverine. Danes mirno priznava, da včasih gladko pozabi, da je bil, če smo natančni, on tisti, ki je "ustvaril" Wolverina. "Deadpool sreča tipa ... Wolverina, ki sem ga menda jaz ustvaril, pa sem to pozabil," se je pošalil. "Pravzaprav se vedno, kadar kje predvajajo te filme, vsaj malo pojavi tudi Stryker, pa mi nikoli ne plačajo."

"Vse skupaj je postalo zabava za določene igralce, ki to počnejo," je še dodal. "Ko grejo enkrat po tej poti, gre samo še za za obisk v kinematografih. Ogromno denarja zaslužijo. Nad tem se je težko zmrdovati."

V tem vakuumu ustvarjalnosti si je tako primat izborila televizija, je prepričan Cox, ki kot primer seveda navaja Nasledstvo Jesseja Armstronga in novo priredbo Ripleyja z Andrewom Scottom v glavni vlogi. "Obstaja toliko dobrih serij in v njih dobiš to čast, da lahko svojo zgodbo razvijaš skozi daljše obdobje." Na to, da je samo "postal igralec, kakršen je hotel postati", so vplivali filmi, ki jih je videl v mladosti, na primer Na pristaniški obali. Takega formativnega vpliva filmi danes nimajo več, je prepričan.

Spominja se tudi svojega lastnega otroštva v Dundeeju na Škotskem, kjer je v času njegove mladosti obratovalo kar 21 kinematografov. "Med šestim in osmim letom starosti sem obiskal čisto vse po vrsti."

Sorodna novica "Kralj je mrtev, naj živi kralj!" Nasledstvo, ena najboljših serij vseh časov.

Pogreša osebne odnose v filmski industriji
Tudi proces filmskega izbora igralcev je danes popolnoma drugačen kot nekoč. "Zdaj pričakujejo, da bo vsak mlad igralec poslal posnetek samega sebe. To morajo početi, ne da bi spoznali kogar koli iz filmske ekipe, in včasih sploh ne dobijo povratnih informacij, ker jih preprosto ignorirajo. Tri dni so porabili, da so se posneli za avdicijo, in to brez haska." Včasih so agenti za kasting negovali odnose z igralci, da so mladi ljudje lahko vedeli, kaj in koliko lahko od svoje kariere pričakujejo. "Zdaj pa so mladi igralci v večni negotovosti, kar je odvratno, če sem iskren, ker taka situacija dejansko oklesti, kaj posameznik je in česa je sposoben. To je grozen, grozen sistem. Želim si, da bi se lahko vrnili k osebnim odnosom, ker za to gre pri umetnosti. Za odnose gre."

Nikoli ni prepozno za nov začetek
V povezavi z osrednjo temo okrogle mize – vprašanjem, ali so igralci lahko dobri režiserji – je Cox povedal, da se trenutno pripravlja na snemanje svojega lastnega režijskega prvenca, ki bo "ljubezensko pismo Škotski". Za dobrega režiserja je neizogibno, da se bo moral odpovedati stoodstotnemu nadzoru nad filmom, je prepričan. "Ko imaš v glavi 50 milijonov različnih stvari in te nekdo vpraša: 'Kaj hočeš, da ima igralka oblečeno? To obleko ali kako drugo?' Moram reči, da mi res ni mar. Kar koli ima pač na sebi. Bo že v redu, ne? Ljudem moraš pustiti, da opravljajo svoje službe."

"Če imaš pri filmu poklicnega scenografa, mu ne stoj pod nogami. Če imaš mojstrico ličenja, se ne vmešavaj v njeno delo. Na snemanju sta z razlogom, prišla sta, da se pridružita ekipi in prispevata svoje znanje. Mislim, da so ljudje preveč obsedeni z nadzorom. Nadzor pomeni smrt vsake umetniške panoge – pri umetnosti ne gre za rigidnost, gre za prost pretok, gre za valovanje, razumete?"