Zimbabve želi nazaj lobanje protikolonialnih junakov s konca 19. stoletja, za katere menijo, da bi lahko bile v Veliki Britaniji, a jih še niso našli. Oblasti v Zimbabveju že dolgo sumijo, da so posmrtne ostanke nekaterih vodij vstaje proti britanski vladavini v 90. letih 19. stoletja odpeljali v Veliko Britanijo kot trofeje.

Najpomembnejša med njimi je bila ženska, ki je postala znana kot Mbuya Nehanda. Mbuyo so obtožili umora britanskega uradnika in aretirali, nato pa obesili in obglavili. Njen zadnji smrtni vzklik naj bi bil "moje kosti bodo zagotovo vstale".

Kaj se je zgodilo s posmrtnimi ostanki, ni jasno, jo pa v Zimbabveju častijo kot narodno junakinjo, zimbabvejske oblasti pa so v zadnjih letih večkrat izjavile, da je njena glava končala v prirodoslovnem muzeju v Londonu.

Londonski prirodoslovni muzej je pri brskanju po svojih arhivih res odkril 11 posmrtnih ostankov, "za katere se zdi, da izvirajo iz Zimbabveja", a jih dokumentacija ne povezuje z Nehando.

Med ostanki so tri lobanje, odpeljane leta 1893, ki naj bi izvirale iz mesta Bulawayo, kot tudi ostanki, ki so jih našli v rudarskih jaških in arheoloških najdiščih.

Temačni časi frenologije

V laboratoriju Duckworth univerze Cambridge niso bili tako specifični, ampak so sporočili zgolj, da hranijo "manjše število človeških ostankov iz Zimbabveja", a da niso še nobenega identificirali. Prirodoslovni muzej s 25.000 posmrtnimi ostanki in laboratorij Duckworth z 18.000 imata enega od največjih arhivov na svetu.

Ostanki prihajajo iz več virov, vključno od arheoloških izkopavanj starodavnih najdišč, a pri številnih je izvor skoraj nemogoče določiti, poroča BBC.

V kolonialnem obdobju so včasih telesne dele umaknili z bojišč ali pa izkopali iz grobov bodisi kot trofeje bodisi v raziskovalne namene. V 19. stoletju je bila namreč v Veliki Britaniji in nekaterih delih Evrope zelo priljubljena frenologija, ki je raziskovala teorijo, da se lahko človeške karakteristike določijo z obliko lobanje.

Lobanje so zbirale frenološke družbe, ki so pomagale razvijati to teorijo, ki jo številni označujejo za rasistično klasifikacijo, saj so nekateri raziskovalci, zlasti v nacističnem obdobju, s frenologijo skušali dokazati, da so prebivalci določenih predelov sveta, kot je Afrika, manjvredni.

Nekateri od arhivov, ki zdaj obstajajo v Veliki Britaniji, so skupek zbirk že ukinjenih frenoloških družb in zasebnih zbirk. Zimbabvejska vlada verjame, da so lobanje narodnih herojev nekako končale v arhivih britanskega muzeja.

Zimbabve, v obdobju kolonializma znan kot Rodezija, je postal neodvisen leta 1980.