S tem ministrstvo izpolnjuje cilj urejanja problematike kipov, odpeljanih s posestva Brdo.

Sorodna novica Razprava o kipih s posestva Brdo: stroka tehta scenarije za usodo premeščenih umetnin

Eden od ciljev, ki so si jih, kot poudarjajo na ministrstvu, zadali ob prihodu, je bilo tudi urejanje problematike kipov odpeljanih s posestva Brdo. Vlada je nedavno sprejela strategijo razvoja Javnega gospodarskega zavoda Brdo 2024–2028, pri kateri je dejavno sodelovalo tudi ministrstvo za kulturo.

Žanjica in Kurirček v rokah restavratorjev
V strategiji je vključeno tudi "urejanje zbirke kipov, ki so bili s posestva Brdo odpeljani brez ustrezne pravne podlage in strokovne razprave", so zapisali na ministrstvu, ki skupaj z Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) nadaljuje z restavriranjem kipov z Brda. Tako sta bila v skladu z dogovorom med ministrstvom, Javnim gospodarskim zavodom Protokolarne storitve RS Brdo ter Muzejem sodobne in novejše zgodovine Slovenije v atelje Restavratorskega centra ZVKDS pripeljani dve bronasti skulpturi: Žanjica Zdenka Kalina in Kurirček Staneta Keržiča, so spomnili na ministrstvu.

Na obeh skulpturah zdaj potekajo konservatorsko-restavratorski posegi, ki bodo predvidoma končani v prvi polovici prihodnjega leta. Pri izvedbi del poleg strokovnjakov ZVKDS-ja sodelujejo tudi strokovnjaki za področje brona iz sosednje Italije in specialisti domačih strokovnih institucij. Konservatorsko-restavratorski posegi bodo izvedeni tudi na drugih delih iz zbirke, in sicer na tistih, ki so bili premeščeni v Pivko in tudi na nekaterih, ki so ostali v parku posestva Brdo, denimo kip Žanjice.

Razveljavitev samovoljnega posega nekdanjega direktorja Dežmana
Po ministričinih besedah s tem popravljajo "politično motiviran arbitrarni poseg mimo veljavnih zakonskih postopkov in soglasij, ki ga je samovoljno izvedel zdaj že nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman. Bronaste skulpture so del zbirke, ki se mora in se bo vrnila na posestvo Brdo".

Večji del bronastih skulptur je nastal po letu 1940. Med avtorji kipov, ki so bili pred tem postavljeni v grajskem parku, pa so imena, kot so Tine Kos, Zdenko Kalin, Boris Kalin in Karel Putrih ter drugi vidnejši slovenski kiparji.

V skladu s strategijo razvoja zavoda Brdo načrtujejo celovito ureditev parka in ponovno postavitev zbirke, ki je pomemben del kulturne dediščine. Po akcijskem načrtu, ki ga za 2024 predvideva sprejeta strategija, bo še v tem letu izveden javni razpis za ureditev parka Brdo, vključno z načrtom umestitve kipov, so še sporočili z ministrstva.

Jabolko spora je bil Titov kip
"Zgodba" s kipi na posestvu gradu Brdo pri Kranju se je začela leta 2021, ko so iz parka odstranili spomenik maršala Tita z namenom restavracije. Kip so skupaj s še številnimi drugimi skulpturami premestili v Park vojaške zgodovine v Pivki, kar je v delu strokovne in širše javnosti naletelo na obsojanje, češ da gre za političen manever.