Eno največjih retrospektiv divjega sveta Henrija Rousseauja bo jutri na ogled postavila fundacija Beyeler v Riehnu v bližini Basla. Retrospektivo so že dolgo težko pričakovali, saj gre za slikarja, mnenje o katerem je stroka večkrat spremenila. No, danes je pri njej dobro zapisan in celo velja, da je prav njegova slika Lačni lev se vrže na antilopo spodbudila uveljavitev termina fauvizem, ki izhaja iz besede Les Fauves ali divji.
Carinski uradnik v rastlinjaku
Henri Rousseau je bil tipičen naivni slikar. Ni bil akademsko izobražen umetnik, denar si je služil kot carinski uradnik in rad je zatrjeval, da je bila njegova edina učiteljica narava; nekaj nasvetov je vendarle zbral tudi pri uveljavljenih slikarjih Félixu Auguste-Clémentu in Jean-Léonu Gérômu. A narava je bila prva. Pravzaprav je šlo za ukročeno in 'posredovano' naravo. "Ko vstopim v rastlinjak in vidim nenavadne rastline iz eksotičnih dežel, se mi zdi, da sem vstopil v sanje," je dejal Rousseau, ki je risal divje živali, a nikoli ni odpotoval iz Francije, kaj šele da bi stopil na afriško zemljo.
Vstop v Salon neodvisnih
To sanjsko pokrajino je Rousseau upodabljal v igrivem, nekoliko otročjem slogu, ki je spominjal na ilustracije v slikanicah. Številnim 'bolj uglednim' slikarjem se je to zdelo strašno zabavno; imeli so predmet za posmeh. Vendar se je sčasoma to spremenilo, od leta 1886 so bila Rousseauju vsako leto odprta vrata do letnega pregleda francoske umetnosti Salon des Indépendants (Salon neodvisnih), ki so ga kot 'protidogodek' uradni letni razstavi francoske akademije umetnosti ustanovili Georges Seurat, Paul Signac in nekateri drugi umetniki.
Picasso priredi banket v čast Henrija Rousseauja
Rousseau se je slikarstvu povsem posvetil šele po upokojitvi iz birokratske službe leta 1893. Približno desetletje za tem je njegovo delo odkril tudi Pablo Picasso. Nekega dne ni mogel verjeti, ko je pri nekem uličnem prodajalcu odkril Rousseaujevo sliko, ki so jo prodajali kot ničvredno umetnino, ki naj bi jo znova uporabili kot slikarsko platno. Picasso se je tedaj odločil za obisk pri Rousseauju in v čast slikarja, ki se je sam imenoval za izumitelja portreta krajine, tudi priredil banket. Podobno čast mu je izkazala mati umetnika Roberta Delaunaya, baronica Delaunay, ki je pri Rousseauju naročila sliko Krotilec kač.
Besedo krotilec bi lahko uporabili tudi za Henrija Rousseauja. Uspšeno je namreč krotil svoje življenje, svoje notranje vzgibe, ki so ga 'cepili' med birokracijo in umetnost. Na koncu je zmagal in danes velja za vplivnega slikarja, čigar prijem je nenazadnje mogoče videti v delu Ferdinanda Légera, Maxa Beckmanna in nadrealistov.