Okoli leta 1800 je postala veduta mesta Dunaj v srednjeevropskem kulturnem prostoru vrednotena kot vrhunec krajine. Do sredine 19. stoletja je potem sledil razcvet avstrijskega akvarelnega slikarstva. Sinteza tega obojega je bilo delo Jakoba Alta in Rudolfa von Alta, avstrijskih slikarjev, ki jima je posvečena razstava Po naročilu cesarja v dunajski Albertini. Na ogled je 120 del, od katerih nekatera podpisuje še en znan akvarelist obdobja vladavine Ferdinanda I., imenovanega tudi Ferdinand Dobrotljivi; to je Eduard Gurk. Gurk je znan predvsem po dramatičnih upodobitvah Dunaja med katastrofalnimi poplavami leta 1830 in po 'slikovnem dnevniku' romarskega popotovanja v Mariazell.
93 let in potovanje od cesarskih akvarelov do secesije
Zanimivo je, da so bile zelo dolgo časa vse vedute in krajine, ki sta jih med letoma 1830 in 1849 za cesarja Ferdinanda I. ustvarila oče Jakob Alt in sin Rudolf von Alt, pripisane le očetu. Pogodba je namreč njega določala za uradnega izvrševalca cesarskih slikarskih naročil in šele kasneje so ugotovili, da je avtor 46 izmed 170 akvarelov pravzaprav sin Rudolf. Ta je tudi sicer v avstrijski umetnosti odigral večjo vlogo. K temu je veliko pripomogla tudi njegova 'dolgoživost'. Dočakal je kar 93 let (no, tudi oče Jakob jih je dočakal 'spodobnih' 83). Od še precej 'obrtniškega' dela skupaj z očetom je Rudolf von Alt prešel prek zanimanja za impresionizem oziroma za opazovanje in upodabljanje spreminjanja svetlobe ter zanimanja za podajanje vzdušja naravnega okolja vse do bidermajerja in secesije.
Pobeg na Krim in študijsko potovanje po Italiji
Delo je Rudolfa von Alta večkrat težilo. Ker ga je bilo preveč in ker ga je tudi moralo biti preveč. Preživeti je moral veliko družino, zato je večino časa slikal po naročilu. Nov zalet za ustvarjanje so mu dala potovanja. Predvsem potovanje na Krim ga je navdušilo z 'razgrnitvijo' povsem drugačne pokrajine. Sicer pa je potoval tudi z očetom. V Albertini so tako na ogled tudi akvareli, ki sta jih oče in sin Alt ustvarila na potovanju po Italiji, na katerem sta se po zapovedanem itinerariju študijskih potovanj po Italiji v 19. stoletju ustavila v Benetkah in romala vse do Rima in po pokrajini Kampanji.
Ob razstavi je nujno omeniti tako imenovano Guckkastenserie. Gre za serijo vedut, ki se jih je gledalo skozi vbočeno steklo. Cesar Ferdinand I. je imel v zbirki veliko takšnih slik, ob opazovanju katerih skozi steklo se je ustvaril vtis tridimenzionalnosti upodobitve. Albertina hrani kar 227 takšnih del in 170 sta jih podpisala oče in sin von Alt. Izraz Gusckkasten se je uveljavil zato, ker so takšne slike namestili v posebno škatlo, ki je bila osvetljena od zadaj in v katero si nato zrl skozi vbočeno steklo.
Razstava bo na ogled do 24. maja 2010.