"Ste na Zemlji. Za to ni zdravila," je bila ena od misli tega literata, ki se je v svojih delih ukvarjal z vprašanjem smiselnosti bivanja, iskanjem človekovega bistva in njegove identitete. Rojen na Irskem je večino odraslega življenja preživel v Franciji, tako da je bil zelo vešč obeh jezikov. Pisal je v obeh in svoja dela tudi sam prevajal.

Med njegova najbolj slavna dela spadajo Čakajoč Godota, Konec igre, Poslednji trako, igri O, krasni dnevi in Ne jaz ter trilogija romanov Molloy, Malone umira in Neimenljivi. Za svoje literarno udejstvovanje je leta 1969 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Čakajoč Godota, ki velja za vzorčni primer dramatike absurda, je napisal v francoščini in delo je imelo sprva naslov V čakanju. V ospredje je postavil klateža Vladimirja in Estragona, ki na različne načine preganjata čas in praznino, pri tem pa čas in kraj dogajanja nista določena, saj junaka nenehno pozabljata, koliko časa sta že na istem mestu ali kaj sta počela prej. Rešilno bilko ob nemoči, da bi odšla ali nehala čakati, najdeta v Godotu, prispodobi za boga, upanje in smisel. Vendar nanj neuspešno čakata iz dneva v dan, saj se ta nikoli ne prikaže.