Bilo je nekaj takega, kar te povsem zasede, ob čemer ne moreš pogledati proč, kar te zagrabi, nekaj neznanega, neka moč, neka bolezen, neka radost, vse hkrati. Nekaj, kar se naseli vate, kar te ne izpusti in v tebi valovi vse življenje. Še mnoga leta pozneje kakšno noč v sanjah razsaja kot čudna, zdaj ljubezniva, zdaj divja in nazadnje prestrašena žival.

Danes vem, pravi Danijel, da je to velika zgodba življenja, odvija se v nešteto različicah od začetka sveta. Kakšen njen odlomek se v nekaj vrsticah znajde v kroniki lokalnega časopisa, kjer obravnavajo dogodke s sodišč ali policijskih postaj. Tam se je jeseni znašlo njeno ime. Tista pomlad, ki je s prvimi toplimi vetrovi prinesla mlado gospodično, je že zdavnaj odšumela čez hribe nekam proti jugu. In tudi vroče poletje, polno razburljivih dogodkov, je najprej priškrnilo, potem pa s treskom zaprlo svoja vrata in zaprlo še nas v zgodnje mračne večere, prekrite z nizkim nebom.

Iz dela Ob nastanku sveta, ki je izšlo letos pri založbi Beletrina.