Režiserka v pogovoru za Val 202.

"Študirali smo med vojno, kar je bilo res čudno. Nismo imeli elektrike, opreme za snemanje, ampak vseeno pa študiraš in razlagaš o filmih, ki jih boš posnel. Ukvarjali smo se tako z gledališčem kot filmom. In na neki način pripravljali temelje za poznejše generacije. Imeli smo občutek, da je tisti trenutek kultura tako pomembna kot kruh. In mislim, da nas je to psihološko rešilo, da smo lahko prenesli celotno grozoto obleganja."

O Sarajevu pa:

"Sarajevo je zame zelo pomembno mesto. Del pomembnega izvora kreativne in življenjske energije. Zelo je čudno. Saj bi po vseh matematičnih izračunih moralo to mesto biti mrtvo. Ampak je živo bolj kot kadar koli. Tukaj se dogajajo neverjetne stvari. Na področju umetnosti, popkulture ... pred nekaj časa so ustanovili institut za umetno inteligenco. V mestu, v katerem včasih zmanjka elektrike. Popolnoma nori kontrasti se dogajajo. Tudi zaradi tega mi je zelo zanimivo biti tukaj. Ljudje so veliko boljši, kot pa jim to dovoljuje politika. Potencial je veliko večji. Zelo mi je pomembno, da sem povezana z energijo tega mesta."